Hrvaški glasbenik, pevec, pesnik, pisec besedil oziroma rocker in najbolj izpostavljena oseba zasedbe Majke iz Vinkovcev je konec prejšnjega tedna zapustil svet. Če ga je na začetku kariere zavračal tudi tisti del sredinskega rockovskega občinstva, ki do narkomanije nima nikakršne tolerance, v teh dneh njegove stihe in verze povzemajo najbolj sredobežne vplivnice.
Od Satana do Majk
Do pojava Majk oziroma Ivice Čuljaka, umetniško znanega kot Satan Panonski, v čigar zasedbi je Bare mestoma igral baskitaro, Vinkovci niso dali pop zasedbe, ki bi se v jugoslovanskih okvirih prebila v osrednji eter. Nasprotno od trikrat večjega Osijeka, iz katerega so izšli Dinamiti, Kičo Slabinac, Josip Boček, Dado Topić, Ratko Divjak in še kdo, ki je označil jugoslovanski rock sedemdesetih.
Med letoma 1984, ko so se Majke sestavili, in 1989, ko so pri založbi Slušaj najglasnije, ki jo je vodil od februarja 2026 prav tako pokojni Zdenko Franjić, izdali prvo kaseto, leto zatem pa prvi uradni album Razum i bezumlje in so nastopili tudi na Novem Rocku, je bil rokenrol žanr v obdobju stagnacije. Punk kot njegova oživitev se je izpel in prevladovali so bolj artistični žanri, pri katerih je bil zvok električnih kitar ukročen. Za izročilo so skrbeli beograjski Partibrejkers, ki so nastali leta 1982, in deloma new primitives skupine, medtem ko so Majke dolgo časa delovali zgolj lokalno.
Rokenrol v Vinkovcih, kot še v kakem malem mestu, je dvignil in opogumil punk, pri čemer so Satan, Bare in drugi fantje iz malega in nepriznanega mesta morali pokazati večjo skrajnost kot konkurenca iz bolj udobnih okolij. Vključno s heroinom. Verzov, kot je »črnega sem hudiča ugriznil v jajca«, pred njimi ni bilo. Obenem je bila glasba, ki je nastajala tamkaj, pogojena z geografskim položajem mesta, ki je veljalo za največje železniško križišče v Jugoslaviji, kar je obenem pomenilo različnost vplivov. Majke so bili punkovsko hrupni, energični in neposredni, vendar nikdar ignorantski do starorockovskega ali hard rockovskega izročila, kakršno je bivalo v ruralnejših krajih vključno z bližnjo Bosno. V Baretovih vokalizacijah, podobno kot v primeru Đonija Štulića, se da zaznati rezkost narodnjaškega melosa, obenem se je pri Majkah vedno dalo slišati zapuščino boogie hard rocka. Niso bili punkovsko ignorantski do veščine igranja. Nasprotno. Znali so igrati.
Rock scena zaznamovana s smrtjo
Vinkovška rock scena je bila zaznamovana s smrtjo. Leta 1989 je v prometni nesreči ob vračanju z vaje umrl prvotni kitarist Marin Pokrovac, Ivica Čuljak je umrl leta 1992 na fronti ob nesreči s puškomitraljezom, Bare se je decembra 1995 zbudil ob mrtvi soprogi, materi njunega sina, ki je kasneje odraščal ob babici in dedku ter je, kot je v zadnjih letih ponosno ponavljal Bare, dokončal dve fakulteti. Stigmatizacija Majk oziroma omejenost njihovega dosega, pri čemer je bila Slovenija oziroma njen postpunkovsko alternativni del ves čas njihovo močno oporišče, se je prvič začela mehčati v volilni kampanji leta 2000, ko je Bare koaliciji SDP-HSLS odstopil skladbo Budi ponosan. Leto prej se je komad Budi ponosan zaslišal tudi v slovenskem filmu V leru, nakar je Bare leta 2009 podprl tudi Iva Josipovića oziroma v predvolilne namene dovolil uporabljati skladbo Vrijeme je da se krene. Kasneje je izjavil, da ga je politika razočarala oziroma da je šlo zgolj za posel, hkrati pa kot državljan iz mesta, ki je bilo v času vojne na fronti liniji, nikdar ni rekel nič zoper hrvaško vojsko, je pa kritiziral domoljubje kot pandan za ropanje lastnega naroda. Dokončna afirmacija Majk in Gorana Bareta znotraj najširšega hrvatstva se je zgodila z albumom in skladbo Teške boje, za katero je v videospotu nastopil v vlogi Jezusa. Ni ga doletela dodatna stigma, da zlorablja sveto podobo, ampak je postal najširše sprejet, vključno z vsaj delnim razumevanjem znotraj hrvaške RKC. Prepoznan je bil kot živeči mučenik.
Kar zadeva rockovsko srenjo, je z Baretom svet zapustil najbolj prepričljiv rockovski lik, kar se jih je v zgodovini jugo rocka ponudilo. Zvok Majk ni bil lokalno zaznamovan in konformističen, kot je bilo v nemalo drugih primerih, vključno z Bijelim dugmetom. Majke so igrali rokenrol, ki je bil konkurenčen čemur koli na svetu, mnenje, da so bili ob svojem času ena najbolj prepričljivih rock skupin na svetu, pa ni pretiravanje. Hvala, mojster.
