Skok sprejet kljub svarilom: 47 glasov za zakon, ki je razburil pravosodje

Pred glasovanjem o zakonu so poslanci zavrnili vsa dopolnila Svobode, SD in Levice, s katerimi so te predlagale črtanje ključnih členov. Izid je bil pri vseh enak: ob 82 navzočih je za glasovalo 35 poslancev, proti pa 45. Opozicija tako ni bila uspešna pri poskusu, da bi ministra Mihaela Zupančiča in koalicijo prepričala o ponovnem premisleku in popravi spornih rešitev.

Prazniki

Dan Triglava zanetil politični požar

Za en cel delavnik razprave

Državni zbor je v nadaljevanju redne seje po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, znanega kot zakon o Skoku. Predlog predvideva preoblikovanje specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev novega specializiranega sodišča. Koalicija je imela za njegovo sprejetje dovolj glasov, podporo pa so napovedali tudi v Resnici. V Svobodi, SD in Levici so predlagali črtanje ključnih členov in opozorili, da bi zakon povečal politični vpliv na tožilstvo.

 

Predsednik Demokratov in gospodarski minister Anže Logar je današnjo obravnavo označil za tektonski premik pri oblikovanju institucije za pregon korupcije. Ustanovitev Skoka je bila ena ključnih predvolilnih obljub njegove stranke. Logar je ob prihodu na zasedanje ministrov EU v Bruslju dejal, »da verjame, da bo v državnem zboru prevladal zdrav razum«. Pravosodni minister Mihael Zupančič je po njegovih besedah opravil veliko delo, njegovo ekipo pa čaka še reforma zakona o kazenskem postopku. Od obeh sprememb skupaj pričakuje učinkovitejši pregon korupcije in organiziranega kriminala. Do nasprotnikov zakona iz sodstva in tožilstva je bil oster. Očital jim je, da zagovarjajo sedanje stanje in ne čutijo potrebe po spremembah. »A v eni fazi je treba narediti ta prelom,« je dejal. Prepričan je, da ima vlada za to potrebno znanje in ustrezno pripravljeno zakonodajo. Dodal je, da politika od preiskovalnih organov in organov pregona pričakuje rezultate.

Minister: Nihče ne bo odločal, kako naj sodnik razsodi

Pravosodni minister Mihael Zupančič je v državnem zboru poudaril, da državljani pričakujejo zakonito preiskavo sumov kaznivih dejanj in sodno odločitev v razumnem času. Po njegovih besedah ne zahtevajo obsodb za vsako ceno. »Tudi oprostilna sodba je odločitev pravne države,« je dejal. Predlog naj bi po njegovih besedah Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, specializiranemu tožilstvu in sodišču zagotovil boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in tesnejše sodelovanje. Zavrnil je očitke, da bi politika dobila vpliv na posamezne kazenske postopke. »Minister ne bo samovoljno odločal, kdo bo tožilec, minister tudi ne bo odločal, koga bo tožilec preganjal. Noben politik ne bo odločal, kako bo sodnik razsodil,« je zagotovil.

Zupančič zavrača tudi očitke, da pri pripravi zakona niso upoštevali stroke. Po njegovih besedah že sprejeta dopolnila kažejo, da so pripombe vplivale na besedilo. Priznal je, da zakon ne bo odpravil vseh težav, vendar to po njegovi oceni ni razlog za odlaganje sprememb. Napovedal je še spremembe zakona o kazenskem postopku, o katerih so na ministrstvu v sredo pripravili strokovni posvet. »Korupcija nima strankarske izkaznice, tudi pravna država je ne sme imeti,« je poudaril minister.

V koaliciji med prednostmi zakona izpostavljajo kadrovsko okrepitev tožilstva. Poslanec SDS Luka Simonič je navedel, da bi se najmanjše število imenovanih tožilcev na specializiranem tožilstvu povečalo z deset na 25. Prepričan je, da Slovenija potrebuje sistem, ki bo najzahtevnejše kazenske zadeve sposoben učinkovito obravnavati tudi v praksi. »Ustvarjamo povezano verigo od preiskave do sodbe,« je dejal. 

Dejan Zakrajšek iz Demokratov je poudaril boljšo informacijsko podporo tožilstvu in ocenil, da afere brez sodnega epiloga poglabljajo nezaupanje v pravno državo. V stranki si po njegovih besedah želijo »države, v kateri uspeh temelji na delu in znanju, ne na podkupninah in poznanstvih«. 

Vodja poslanske skupine Demokratov Elena Zavadlav Ušaj je dejala, da so z zakonom zadovoljni, saj zaupajo presoji ministrstva, katere spremembe so ključne za pregon korupcije. Nasprotovanje pripisuje odporu do sprememb. »Je pa vedno tako, da kadar se spremembe uvajajo, jih nihče ne želi in zato smo prepričani, da tudi marsikdo skoči v zrak,« je dejala. V stranki zakon razumejo kot prvi korak k učinkovitejšemu pregonu korupcije in pričakujejo njegovo potrditev.

Podporo je napovedal tudi Andrej Černigoj iz poslanske skupine NSi, SLS in Fokusa. »Ne želimo političnega pravosodja, toda prav tako ne želimo pravosodja, v katerem večletno trajanje najzahtevnejših postopkov postane nekaj običajnega,« je dejal. Nedeljko Todorović iz Resnice je podporo utemeljil z oceno, da sedanji sistem ne daje rezultatov. Poudaril je, da neodvisnost sodstva ne pomeni nedotakljivosti pred kritiko ali odsotnosti odgovornosti za opravljeno delo.

Poslanec NSi, SLS in Fokusa Janez Žakelj je opoziciji očital, da ne želi preiskati koruptivnih zadev. Po njegovih besedah to kaže tudi z blokiranjem zakona o parlamentarni preiskavi, pri dopolnilih k zakonu o Skoku pa gre le za »črtanje in črtanje«. »Če sistem ne deluje, so potrebne spremembe. Čas bo pokazal, ali je zakon dober, vsekakor pa pričakujemo, da bo metla pometla s korupcijo,« je dejal.

Opozicija: Spremembe zadevajo vse tožilce

V Svobodi, SD in Levici ministru očitajo, da ni upošteval ključnih opozoril stroke. Med najbolj spornimi določbami izpostavljajo spremembo imenovanja državnih tožilcev: minister pri predlogu za imenovanje ne bi bil več vezan na dokončno mnenje državnotožilskega sveta. »To pomeni, da lahko predlaga kandidata, ki ga je neodvisni strokovni organ ocenil kot manj primernega ali celo neprimernega,« je opozorila Lucija Tacer Perlin iz Svobode. Poudarila je tudi, da v predlaganem naboru kaznivih dejanj za obravnavo pred specializiranim sodiščem ni zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena kazenskega zakonika. »Po vseh amandmajih tega kaznivega dejanja v katalogu še vedno ni. Le zakaj?« je vprašala. Po njeni oceni predlog odpira še možnost, da bi imeli obdolženci v primerljivih zadevah različna procesna jamstva.

V izjavi za medije je bila Tacer-Perlinova kritična tudi do ministrovih odgovorov na vsebinske pomisleke. »Od ministra dobimo samo odgovor, da želi živeti v svetu brez korupcije. Lepo prosim, nismo na tekmovanju za miss sveta,« je dejala. Od ministra, ki zakon predstavlja kot svoj glavni projekt, pričakuje konkretne in argumentirane obrazložitve.

Svoboda, SD in Levica so po besedah Tacer-Perlinove predlagale dopolnila za črtanje vseh členov, ki jih je na tej stopnji postopka še mogoče spreminjati. Kot je pojasnila, želijo s tem koaliciji omogočiti, da predlog popravi. 

Tina Brecelj iz Levice meni, da zakon pomeni »skok politike v pravosodje«, s katerim bi si vladajoči zagotovili vpliv na organe pregona in na to, koga se preganja. »Če seštejemo vse rešitve, je jasno, da zakon pravzaprav koristi le politiki,« je dejala. Opozorila je še, da bi daljši postopki koristili tudi tistim, ki bi jih novi organ preganjal. V SD podpirajo cilj učinkovitejšega boja proti korupciji, predlaganih rešitev pa ne.

Andreja Katič je poudarila, da sprememba imenovanja ne zadeva le tožilcev preoblikovanega specializiranega organa, temveč vse državne tožilce. Takšen poseg je po njeni oceni nesprejemljiv za neodvisnost pravosodja. Opozorila je tudi na svarila stroke, da bi zakon lahko postopke podaljšal. »Boj proti korupciji potrebuje zakon, ki bo zdržal ustavno pravno presojo in bo predvsem deloval v sodni dvorani,« je poudarila. Pomisleke imajo predstavniki sodstva, tožilstva in odvetništva, ki so poslance pozvali, naj zakona v predlagani obliki ne sprejmejo. Tožilce skrbi predvsem večji politični vpliv na njihovo delo, odvetniki opozarjajo na posledice odprave sodne preiskave, v sodstvu pa svarijo pred dodatnimi zastoji.

Novo sodišče v Ljubljani, pritožbe v Maribor

Po predlogu bi se specializirano državno tožilstvo preimenovalo v specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon bi na novo določil kazniva dejanja v njegovi pristojnosti ter spremenil pravila za razpisovanje prostih mest, imenovanje tožilcev in ocenjevanje njihovega dela. Sedanje štiri specializirane sodne oddelke bi nadomestilo eno specializirano sodišče s sedežem v Ljubljani. Imelo bi položaj okrožnega sodišča in pristojnost za območje vse države. O pritožbah na njegove odločitve bi odločalo izključno višje sodišče v Mariboru. Za zadeve, ki jih ureja predlog, bi odpravili sodno preiskavo. Prenovljeno tožilstvo in novo sodišče naj bi ob sprejetju zakona začela delovati 1. julija 2027.