Med nočnim počitkom napolnimo baterije in razbremenimo možgane. S tem najbrž nismo povedali nič novega. Toda marsikaj zanimivega se v telesu zgodi, če se zavestno odločimo »preskočiti« spanec – zaradi nočnih zabav, dela v izmenah ali dolgih potovanj. Čeprav se zdi, da nas ena sama neprespana noč ne bo uničila, se v telesu vendarle začnejo kazati posledice pomanjkanja spanca.
Če malo prelistamo po knjigah rekordov, bomo našli podatek, da je rekorder bedenja 17-letni Randy Gardner, ki je leta 1965 brez spanja zdržal neverjetnih 264 ur (to je enajst dni). Znanstveni eksperiment je takrat pokazal, kako hitro se lahko telo in um začneta upirati pomanjkanju spanja. Že po 24 urah brez počitka se namreč možgani začnejo obnašati skoraj tako, kot da bi imeli v krvi promil alkohola: odzivnost se upočasni, postanemo razdražljivejši, presojamo bolj tvegano in se soočamo z zmedenostjo pri razločevanju dražljajev iz okolja.
Napačen ritem hormonov
Zakaj nastopi tako radikalen odziv telesa? Strokovnjaki pojasnjujejo, da telo ob »luknji« v rednem spalnem ciklu začne izločati hormone in spojine, kot sta adenozin in melatonin, v napačnem ritmu. To povzroči, da se vse več telesnih in kognitivnih procesov poruši.
Možgani med nočnim počitkom običajno obdelajo vtise, izkušnje in čustva, ki smo jih doživeli čez dan. Spomini se utrdijo, miselne poti se prestrukturirajo. Če te faze izostanejo, se ranljive točke pokažejo tako pri sposobnosti učenja kot pri duševni stabilnosti. Raziskovalci so ugotovili, da lahko dolgotrajna neprespanost sproži stanja, podobna shizofreniji.
Pomanjkanje spanja pa ne prizadene le uma, ampak posledice čuti celo telo, zlasti imunski sistem. Že po eni neprespani noči bele krvničke in druge imunske celice ne delujejo več z enako učinkovitostjo, kar pomeni, da se telo počasneje in slabše spopada z bakterijami in virusi. Če se to dogaja več dni zapored, so posledice še bolj očitne: dovzetnost za okužbe naraste, obstoječe zdravstvene težave se lahko poslabšajo, regeneracija mišic in celic na splošno je opazno upočasnjena.
Različne enačbe
Koliko spanja človek v resnici potrebuje, ni enostavno vprašanje. Ne velja za vse enaka enačba. Po ocenah strokovnjakov večina odraslih potrebuje približno sedem do osem ur spanja na noč. Vendar je v resnici ključno to, da smo podnevi pri delu (ali opravljanju drugih dejavnosti) dovolj pozorni in da se ne počutimo utrujene, kadar sedimo dlje časa. Toda že če se navadimo na uro ali dve manj spanja na noč, lahko hitro pademo v začarani krog neprestane zaspanosti, slabšega razpoloženja in slabše zbranosti.
Posledice kroničnega primanjkljaja spanja je doživel tudi rekorder Randy Gardner. Proti koncu 11-dnevnega bedenja je trpel za občutnimi motnjami pozornosti, spominjanja in počutja. Skorajda ni mogel več delovati samostojno in je bil sila razdražljiv, doživljal je privide.
