Nova, trojno delujoča terapija v obliki podkožne injekcije je v mednarodni klinični raziskavi pokazala izjemne rezultate, saj je pri številnih bolnikih z napredovalim rakom glave in vratu popolnoma uničila tumorje. Zdravilo se je izkazalo za učinkovito celo pri posameznikih, pri katerih sta standardna kemoterapija in imunoterapija že odpovedali, poroča britanski The Guardian.

Prelomne rezultate so strokovnjaki predstavili na letnem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) v Chicagu, ki velja za največjo in najpomembnejšo svetovno konferenco na področju raziskav raka.

V klinično preizkušanje, ki je potekalo v enajstih državah, je bilo vključenih več kot sto bolnikov. Pri vseh se je bolezen že razširila ali ponovila, druge možnosti zdravljenja pa so bile izčrpane. Pri več kot tretjini sodelujočih so raziskovalci že po nekaj tednih zdravljenja z zdravilom amivantamab opazili hitro krčenje rakavih tvorb. Skupno se je tumor zmanjšal ali izginil pri 43 bolnikih – od tega se je pri 28 občutno skrčil, pri 15 bolnikih pa so zdravniki potrdili popolno izginotje rakavih celic.

Zdravilo prinaša tudi olajšanje pri načinu zdravljenja, saj se za razliko od številnih tradicionalnih terapij ne uporablja prek dolgotrajne  infuzije, temveč kot hitra podkožna injekcija. Terapija poteka ambulantno vsake tri tedne, stranski učinki pa so bili v raziskavi večinoma blagi ali zmerni.

»Gre za odzive brez primere pri bolnikih, katerih bolezen je postala odporna tako na kemoterapijo kot imunoterapijo,« je za omenjeni časnik pojasnil Kevin Harrington, profesor bioloških terapij raka na londonskem Inštitutu za raziskave raka (ICR) in onkolog v bolnišnici Royal Marsden. Poudaril je, da so za to specifično skupino bolnikov terapevtske možnosti izjemno omejene, zato je takšna stopnja učinkovitosti zelo presenetljiva. »To zdravljenje ima potencial, da vsako leto pomaga več tisoč bolnikom,« je dodal.

Trije načini delovanja

Inovativno zdravilo, ki ga je razvilo podjetje Johnson & Johnson, cilja rakave celice na tri ločene načine. Blokira receptor epidermalnega rastnega faktorja (EGFR) – beljakovino, ki spodbuja rast tumorjev – in hkrati zavira celično pot, ki jo malignomi pogosto izkoristijo za izogibanje učinkom zdravljenja. Hkrati zdravilo aktivira bolnikov lastni imunski sistem, da ta sam napade tumor.

Amivantamab prinaša tudi olajšanje pri načinu zdravljenja, saj se za razliko od številnih tradicionalnih terapij ne uporablja prek dolgotrajne infuzije, temveč kot hitra podkožna injekcija. Terapija poteka ambulantno vsake tri tedne, stranski učinki pa so bili v raziskavi večinoma blagi ali zmerni. Zdravljenje je moralo zaradi njih prekiniti manj kot deset odstotkov pacientov.

Bolnik Carl Walsh, 56, pri katerem so našli rakavo tvorbo na jeziku. / Foto: Johnson&johnson

Bolnik Carl Walsh, pri katerem so našli rakavo tvorbo na jeziku. / Foto: Johnson & Johnson

Posebej pomemben vidik študije je, da so se osredotočili na bolnike z rakom glave in vratu, ki ni bil povezan z okužbo s humanim papilomavirusom (HPV). Ti primeri namreč veljajo za bistveno težje ozdravljive. Kljub slabi zdravstveni prognozi in dejstvu, da so standardna zdravljenja pri njih že prenehala delovati, so bolniki, ki so prejemali amivantamab, v povprečju preživeli 12,5 meseca.

Osebne izkušnje

Učinkovitost terapije potrjujejo tudi osebne izkušnje pacientov. 56-letni Carl Walsh, ki so mu maja 2024 diagnosticirali raka na jeziku, se je v študijo OrigAMI-4 vključil julija 2025. Pred tem je zaradi hudih oteklin in bolečin komaj govoril in izgubil precej telesne teže, saj se je prehranjeval izključno s tekočo in pasirano hrano.

»Že po dveh ciklih zdravljenja se je moja prehrana začela vračati v normalo. Najbolj sem užival v prvem velikem zrezku,« je za The Guardian dejal Walsh. Dodal je, da so izginili tudi hudi stranski učinki, s katerimi se je spopadal med predhodno kemoterapijo, danes pa znova živi polno življenje in v službi brez težav komunicira.

Zdravilo amivantamab trenutno prestaja še približno 60 dodatnih kliničnih študij po vsem svetu, primarno za pljučnega raka, pa tudi za raka na debelem črevesu, želodcu in možganih. Izvršni direktor ICR, profesor Kristian Helin, je ob tem poudaril, da tovrstni rezultati kažejo, kako lahko rigorozne raziskave privedejo do pomembnih premikov – tudi pri diagnozah, ki so veljale za skoraj brezupne.

Priporočamo