(ODZIVI) Hladni tuš za Janšo: ključni zakon je padel

Volivci so danes odločali o štirih vprašanjih: na zakonodajnem referendumu o uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, na treh posvetovalnih pa o ukinitvi RTV-prispevka, pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah.

Predstavniki koalicije rezultate pričakujejo skupaj v ljubljanskem Opera baru, opozicijske stranke pa vsaka v svojih prostorih. Organizacije civilne družbe, ki so v kampanji pozivale k štirim glasovom proti, so se zbrale v lokalu Pritličje.

Po večini preštetih glasov

Premier Janez Janša je v izjavi za javnost dejal, da so veseli visoke udeležbe. "Veseli smo tudi, da so se nekatere karte odkrile, nekatere maske padle. Slišali smo predstavnika največje opozicijske stranke, ki se je posebej zahvalil sindikalnim centralam. Do zdaj se je še nekako blefiralo, da so sindikati v Sloveniji nepolitični, zdaj pač vemo, kje so. To bo zelo dobrodošlo, glede na to, da se obeta naslednji referendum, ki bo usodnega pomena za prihodnost Slovenije, verjetno tam nekje v začetku decembra," je dejal Janša. Ob tem se je zahvalil vsem volivcem, "ki so resno vzeli dejstvo, da je njihov glas najmočnejše orožje demokracije, ki so ga danes oddali." Glede kampanje je dejal, da je "človek še vedno nekoliko, kljub temu da smo vsega vajeni, presenečen, da se lahko z močjo propagande prepriča nekaj 100.000 ljudi ali pa vsaj 200.000 ljudi, da je parlamentarna preiskava, ki preiskuje politične funkcionarje, politična policija, medtem ko je bila dejanska politična policija za njih, tista, ki je ljudi pobijala, zapirala in preganjala, dobrodelno društvo, ali kaj? Z vidika vprašanja, kako neka pretirana moč propagande vpliva na javno mnenje, ima Slovenija še velike težave glede na stanje v mnogih drugih razvitih demokracijah."

Ob tem se je zahvalil vsem medijem, ki so v volilni kampanji skušali delovati profesionalno, predstavljati argumente ene in druge strani. "Žal je iz tega treba izvzeti nacionalno televizijo, ki je bila sicer tudi predmet enega od referendumskih vprašanj. Vendar to, kaj so tam počeli v sami kampanji, je dodaten argument za to. Ljudje so, glede na rezultat, ki se obeta, verjetno prepoznali, da je tam treba stvari korenito urediti," je še sklenil premier.

Predsednik Demokratov Anže Logar pa je izide današnjih referendumov označil kot dobro popotnico za prihodnje delo vlade. Po njegovi oceni opozicija, ki je izgubila vsaj tri od štirih referendumov, ni bila prepričljiva. Volivce pa je pozval, da pridejo svojo voljo izrazit tudi na referendumu o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je napovedal, da bo koalicija ne glede na usodo zakonodajnega referenduma nadaljevala pregon korupcije in klientelizma. Pri dveh posvetovalnih referendumih je voljo volivcev označil za »kristalno jasno« in izrazil prepričanje, da jo bo koalicija uresničila z zakonodajo. Predsednica SLS Tina Bregant pa je poudarila, da različni izidi kažejo, da so volivci premislili o vsakem vprašanju in razmišljali s svojo glavo.

Opozicija o porazu koalicije na ključnem referendumu

Prvak opozicije Robert Golob je po glavnini preštetih glasovnic poudaril, da so volivci "zavrnili idejo vladajoče koalicije za uvedbo politične policije". Ocenil je, da vlada Janeza Janše nima zaupanja ljudi. "Danes so ljudje pokazali, da želijo živeti še naprej v svobodni in demokratični državi," je v izjavi za medije še povedal Golob.

Luka Mesec iz Levice je ocenil, da izid zakonodajnega referenduma pomeni, da zakon ne bo začel veljati in da vladajoča stran ne bo dobila možnosti političnega poseganja v zasebnost prek parlamentarnih komisij. Po njegovem so bili trije posvetovalni referendumi namenjeni predvsem temu, da bi Janez Janša in koalicija z ideološkimi vprašanji na volišča privabila svojo volilno bazo ter dosegla podporo zakonu o parlamentarni preiskavi, ki ga je Mesec označil za politično policijo. »Janez Janša in njegova koalicija sta bila danes poražena in to je zelo dober znak, ker kaže, da ljudje v Sloveniji ne pristajajo na delitve, ne pristajajo na sovraštvo, ne pristajajo na način vodenja države, kot ga kaže ta vlada,« je dejal. Vladi je svetoval, naj temeljito premisli o naslednjih dejanjih. Ocenil je, da ima vsaka vlada z javnostjo približno šest mesecev medenih tednov, sedanja pa je po njegovih besedah že v četrtem mesecu izgubila svoj najpomembnejši referendum. Napovedal je, da se veseli naslednjega referenduma, tokrat o interventnem zakonu, na katerem bodo po njegovi oceni zares odločali o usodi vlade.

Predsednik SD Matjaž Han je za TV Slovenija ocenil, da trije posvetovalni referendumi koaliciji niso pomagali doseči podpore glavnemu zakonu. »Pri meni ne bo nobene evforije, a zdaj bo koalicija morala povedati, da je ta dan izgubila, ker je glavni zakon izgubila,« je poudaril. Po njegovem bo morala koalicija razmisliti, ali bo v prihodnjih mesecih nadaljevala s posvetovalnimi referendumi, ki jih je označil za »tako drage ankete, kot so posvetovalni referendumi«. Ob tem je potegnil vzporednico z evropskimi volitvami, ob katerih je Svoboda po njegovih besedah s posvetovalnimi referendumi prav tako spodbujala ljudi k udeležbi. Kot ključno sporočilo večera je izpostavil zavrnitev zakona o parlamentarni preiskavi. Na oceno političnega analitika Janeza Markeša, da je opozicija v kampanji izpadla impotentno, pa je Han odgovoril: »Kar se tiče impotentnosti, jaz nisem.«

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je za TV Slovenija poudaril, da so si Slovenci svobodo težko pridobili in je ne dajo. V tesnem izidu vidi sporočilo, da vlada »nima bianko menice«, da bi z državo počela, kar se ji zljubi. Ob tem je ostro kritiziral tudi stranki Resnica in Demokrati: prvo je povezal z lažjo, druge pa označil za antidemokrate.

Civilna družba sporoča: Ostajamo in se borimo naprej

Barbara Rajgelj se je zahvalila vsem, ki so prišli na volišča, in referendumski dan označila za velik dan za demokracijo. Po njeni oceni so ljudje oblasti sporočili, da ne dovolijo zlorab preiskovalne komisije in posvetovalnih referendumov. Posebej je poudarila pomen kampanje in povezovanja civilne družbe. »Predvsem sem vesela zaradi referendumske kampanje, zmagali smo že zato, ker smo v primerjavi z nasprotniki ostali ljudje. Predvsem pa smo zmagali zato, ker smo vzpostavili neko zelo široko civilno družbeno fronto, ki napoveduje tudi to, da bomo tukaj stali še naprej,« je dejala.

Nika Kovač je ocenila, da je glasovanje pokazatelj, da si ljudje v Sloveniji želijo strpne in solidarne družbe. Pozvala je k skupnemu zavzemanju za javno zdravstvo, socialo in šolstvo. S takšnim povezovanjem je po njenih besedah mogoče ustaviti »katerokoli vlado, ki počne neumnosti«.

Direktorica Amnesty International Slovenia Nataša Posel se je zahvalila vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki so bili te zadnje tedne na terenu, pojasnjevali volivcem in volivkam, za kaj gre, se angažirali v pogovorih na stojnicah, na družbenih omrežjih, plakatirali in tako naprej. Po njeni oceni so sklenili zelo močna zavezništva in "da so ljudje prepoznali odgovornost, da se zavzamemo za svoje pravice in za pravice drugih". Kot je dodala Posel, "ni bilo nikomur ljubo, da smo bili pahnjeni v referendume, kjer smo glasovali večina o pravicah manjšine, celo o pravicah, ki so zagotovljene z ustavo". "To se v demokratični pravni državi ne bi smelo dogajati in zato je toliko bolj pomembno, da vidimo, da smo kot volilna baza, kot državljani, državljanke prepoznali to odgovornost, da se postavimo za pravno državo, za vključujočo družbo, za družbo, ki brani javno dobro in ki si ne pusti teh pravic odvzeti," je poudarila Posel.

V Inštitutu Danes je nov dan pa so zadovoljni, ker je na volišča prišlo toliko ljudi, in ponosni na "vse, ki so se borili proti razgradnji Slovenije". "Pokazali smo, da je ljudi, ki nam je mar za Slovenijo, in tiste, ki tu živijo, več, kot smo morda mislili," so dodali v inštitutu, ki je bil tudi eden o organizatorjev referendumske kampanje.

Izjave iz štabov

Poslanec SDS Andrej Poglajen je za RTV Slovenija povedal, da dosedanji rezultati nakazujejo prednost glasov za, vendar je treba izide še spremljati, saj glasovi prihajajo neenakomerno. Kljub temu v nakazani večinski podpori vidi jasno sporočilo državljanov. Ponudil je roko sodelovanja in svojo držo primerjal z ravnanjem tistih, ki so leta 2022, kot je dejal, govorili o čiščenju. Glasovanje o pogojevanju socialne pomoči z družbeno koristnim delom je Poglajen razložil kot sporočilo, da Slovenke in Slovenci ne podpirajo nedela in izkoriščanja socialne pomoči. Pri vprašanju ukinitve RTV-prispevka pa je poudaril, da na izide še čakajo.

Generalni sekretar Svobode in poslanec Matej Grah se je najprej zahvalil volivcem za udeležbo, ki jo je označil za rekordno. Ocenil je, da se na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi obeta tesen izid. V tem vidi spodbudo in sporočilo opoziciji, da se mora še naprej boriti in si prizadevati za prepričljivejšo zmago. Poudaril je, da referendumski izid za Svobodo ne bo pomenil političnega poraza.

Tudi poslanka Levice Nataša Sukič je opozorila, da še ni preštetih dovolj glasov, da bi lahko govorili o štirih odločitvah za. Rezultati so po njeni oceni tesni, zlasti pri noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je ponovno povezala s politično policijo. V delnih izidih vidi predvsem znak močne politične razdeljenosti Slovenije in opozorilo koaliciji, da se s parlamentarno preiskavo ne gre igrati. Sukič je zavrnila tudi oceno, da bi rezultati pomenili poraz Levice. Pri posvetovalnih referendumih je opozorila na po njenem sugestivno zastavljena vprašanja ter poudarila, da dosedanji izidi za stranko ne pomenijo poraza in ga tudi ne bodo. Dodala je, da so njihovi naslednji koraki že usmerjeni na referendum o interventnem zakonu, ki ga ocenjujejo kot ključnega.

Koalicija je pričakovala štirikrat ZA

Poslanec SDS Andrej Poglajen je visoko udeležbo ocenil kot znak, da so referendumi odprli teme, pomembne za slovensko družbo in vlado. »Veselimo se rezultatov,« je dejal. Po njegovem je udeležba tudi odraz kampanje, v kateri so ljudje vedeli, o čem odločajo. Ob tem je ocenil, da manipulacije z drugega političnega pola niso dosegle pričakovanega učinka. Na vprašanje, ali bi večinska zavrnitev referendumskih predlogov pomenila nezaupnico vladi, je odgovoril, da je Svoboda v prejšnjem mandatu izgubila dva referenduma. Takšno razlago morebitnega izida je označil za poskus politične interpretacije ter izrazil prepričanje, da so se volivci odločili za tisto, kar je po njegovem najboljše za Slovenijo: štirikrat za.

Štirikrat za pričakuje tudi poslanec SDS Andrej Kosi. Poudaril je, da je prav, da se ljudje referendumov udeležijo in izrazijo svoja prepričanja, saj se tako »res uveljavi glas ljudstva«. Kosi je komentiral tudi zaplete na ljubljanskem volišču omnia. Odgovornost zanje je pripisal Državni volilni komisiji, ki bo morala po njegovi oceni težave v prihodnje odpraviti in vsem volivcem zagotoviti možnost glasovanja. Dodal je, da so v SDS že v preteklosti opozarjali na slabo izvedbo državnozborskih volitev.

Poslanec NSi Janez Žakelj je dejal, da so veseli, ker so ljudje prepoznali pomen vprašanj tako na zakonodajnem kot na posvetovalnih referendumih. »Seveda bomo to voljo ljudi spoštovali,« je poudaril. Zavrnil je očitke, da je koalicija s tremi posvetovalnimi referendumi ob zakonodajnem poskušala zamegliti razpravo. Po njegovih besedah so želeli izvedeti stališče ljudi, »ker gre za pomembna vprašanja«.

Premier in predsednik SDS Janez Janša je ob jutranji oddaji glasu v Šentilju pri Velenju glasovanje označil za »test zdrave pameti«. Zavrnil je očitke, da bi lahko parlamentarne preiskovalne komisije postale orodje politične policije, saj je parlamentarna preiskava po njegovem običajen način parlamentarnega nadzora nad funkcionarji. Zavzel se je tudi za spremembo financiranja RTV Slovenija in se vprašal, ali morajo prebivalci obvezno plačevati prispevek, čeprav njenih programov ne spremljajo.

Približno dve uri pred zaprtjem volišč je Janša na družbenih omrežjih volivce znova pozval k štirim glasovom za. Poudaril je, da odločajo o prihodnji podobi Slovenije, enakosti pred zakonom in položaju Slovencev v lastni državi in občini.

Predsednik NSi in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je glasovanje povezal z vprašanjem pravičnosti države. Po njegovih besedah so volivci odločali »o tem, da se pravil ne izigrava, da močno stojimo za našim načinom življenja in da svobodno izbiramo, kam bomo namenili naš denar«. Predsednik Demokratov in gospodarski minister Anže Logar pa je ob oddaji glasu dejal, da je bilo mogoče glasovati za pravično Slovenijo in odločati o poti, po kateri bo država krenila. Izrazil je prepričanje, da bo odločitev prava.

Opozicija v udeležbi vidi tudi odziv na delo vlade

V opozicijskih Svobodi, SD in Levici so z udeležbo prav tako zadovoljni, vendar jo razlagajo drugače. Generalni sekretar Svobode in poslanec Matej Grah je dejal, da se ljudje niso izrekali samo o referendumskih vprašanjih, temveč tudi o delu vlade. V stranki si želijo, da bi bil na zakonodajnem referendumu dosežen zavrnitveni kvorum. Grah meni, da so posvetovalni referendumi zameglili ključno vprašanje o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je povezal s t. i. politično policijo. »Vseeno upam, da so ljudje spregledali,« je poudaril. V Svobodi, ki rezultate spremlja na sedežu v Kristalni palači, sicer visoko udeležbo ocenjujejo kot dobro popotnico za demokracijo. Predsednik stranke Robert Golob je ob oddaji glasu državljane pozval, naj povedo, da želijo v Sloveniji še naprej živeti svobodno, demokratično in zadovoljno, ter se zahvalil vsem, ki so glasovali. Čeprav opozicijske stranke izide pričakujejo ločeno, je poudaril, da so v kampanji nastopile enotno in s skupnimi sporočili. Kje se kdo zbere ob rezultatih, je po njegovih besedah odvisno od prostorov, ki jih ima na voljo.

Podpredsednik stranke in poslanec Matej Arčon pa pričakuje odločen proti uveljavitvi novele zakona o parlamentarni preiskavi, saj je šlo za zavajanje volivcev. Je pa rezultat z določenih volišč, ki jih dobivajo, spodbuden, je dejal v izjavi za POP TV. Arčon je izpostavil tudi posvetovalni referendum o rtv-prispevku, pri katerem meni, da »se bo zgodil pogrom nad RTV Slovenija, ki je pomemben nacionalni medij«.

Poslanec SD Luka Goršek je v štabu stranke na Nazorjevi opozoril, da visoka udeležba še ne napoveduje končnega izida. Izrazil je željo, da ljudje ne bi pristali na delitev na tiste, ki si pravice v državi zaslužijo, in tiste, ki si jih ne. Udeležbo je pripisal tudi delu vlade. »V pol leta so ljudje prepoznali, da se morajo angažirati,« je ocenil in dodal, da se zdi, da prihaja precej turbulenten čas.

Poslanka Levice Nataša Sukič je za TV Slovenija visoko udeležbo povezala s tem, da državljani glasovanje vse bolj dojemajo kot izraz neposredne demokracije. Opozorila je tudi na dolge čakalne vrste na ljubljanskem volišču omnia in izrazila upanje, da čakanje volivcev ni odvrnilo od oddaje glasu.

Civilna družba zadovoljna z mobilizacijo volivcev

Optimistično razpoloženje je bilo tudi v Pritličju, kjer so se zbrali predstavniki nevladnih organizacij in civilne družbe. Katja Utroša iz Kulturnega društva Gmajna je za TV Slovenija povedala, da so veseli, ker so se ljudje mobilizirali in odšli na referendum. »Odprla se je debata, neko polje za razpravo, kjer so se lahko soočila mnenja za in proti. To je praznik demokracije, to je temelj demokracije, z izmenjavo mnenj demokracijo krepimo,« je dejala. Po njenem so volivci vprašanja razumeli, zato so se odzvali v tako velikem številu. »Mi smo trdno prepričani, da znajo ljudje razmišljati s svojo glavo in da so se odločili po svoji vesti,« je dodala.

Večina od več kot 3000 volišč se je zaprla ob 19. uri, vendar glasovanje ponekod še ni bilo končano. Pred ljubljanskim voliščem omnia je ob zaprtju še vztrajala vrsta čakajočih. Na volišču v Osnovni šoli Roje v občini Domžale pa so glasovanje zaradi prekinitve zaradi smrti volivca podaljšali do 20.30.