Zunanje temperature so zdaj pogosto že tako nizke, da so se mnogi odločili in prižgali ogrevanje. Čeprav so se cene energentov na evropskih trgih po kriznem obdobju nekoliko stabilizirale, zneski na položnicah ostajajo (pre)visoke. Neodvisni energetski svetovalci in gradbeni inženirji pa opozarjajo, da bi lahko stroške slovenska gospodinjstva nekoliko znižala že s tem, ker bi se znebila napačnih navad.
Strokovnjaki iz inženirskih zbornic in potrošniških organizacij ugotavljajo, da zgolj znižanje temperature na termostatu ni vedno najboljša ali edina rešitev za varčevanje.
Nedavne analize energetske učinkovitosti v bivalnih prostorih so izpostavile pet najpogostejših napak, ki potrošnike vsako zimo stanejo na stotine evrov, hkrati pa ogrožajo strukturno zdravje nepremičnin, so te dni pisali nemški mediji.
Tu je pregled nekaterih ključnih področij, kjer gospodinjstva izgubljajo največ energije in denarja:
1. Sindrom priprtih oken
Stalno priprta okna na »kip« predstavljajo eno največjih energetskih potrat. Ko hladen zrak dalj časa neprekinjeno drsi v prostor in se spušča proti termostatskemu ventilu, ta zazna padec temperature in sproži neprekinjeno delovanje. Sistem tako dobesedno ogreva zunanjost.
Strokovnjaki sicer res priporočajo občasna zračenja, vendar naj bodo ta kratkotrajna in intenzivno zračenje (temu rečejo tudi »šok zračenje«). To pomeni, da je treba okna na stežaj odpreti za nekaj minut, ustvariti prepih in v tem času termostatske ventile popolnoma zapreti.
Če so stene sicer dobro izolirane, prav tako odsvetujejo predolgo zračenje, saj se v takem primeru stene lahko preveč ohladijo, kar ustvarja idealne pogoje za nastanek plesni.
2. Mit o hitrejšem segrevanju
Pogosta praksa ob povratku v hladen dom je premik termostata na najvišjo stopnjo (običajno stopnja 5), v prepričanju, da bo to pospešilo segrevanje prostora.
Inženirji pojasnjujejo, da gre za tehnološko zablodo. Številčnica na termostatu določa samo končno želeno temperaturo, ne pa hitrosti segrevanja. Običajna stopnja, 2 ali 3, cilja na optimalnih 20 do 21 stopinj Celzija. Z nastavitvijo na stopnjo 5 prostor ne bo segret hitreje, temveč bo sistem deloval dlje časa, vse dokler temperatura ne doseže tropskih 28 stopinj, kar pa je nepotrebna poraba energije.
3. Slaba izolacija neogrevanih prostorov in vlažnost
V večjih stanovanjih ali hišah so običajno prostori oziroma sobe, ki jih ne uporabljamo in zato niso ogrevane. Temeljna napaka je puščanje odprtih vrat med ogrevanimi in neogrevanimi prostori.
Topel zrak hitro prehaja v hladnejše sobe, zaradi česar morajo radiatorji v bivalnih prostorih delovati s povečano močjo, da ohranijo želeno temperaturo.
Posebno tveganje predstavlja tudi sušenje perila v zaprtih prostorih. Zaradi izhlapevanja več litrov vode na pralni stroj se močno poveča zračna vlaga. Zapiranje ogrevanja med sušenjem je napačno. Topel zrak namreč lahko absorbira več vlage kot hladen. Namesto tega strokovnjaki svetujejo vzdrževanje temperature in pogostejše zračenje prostora z uporabo higrometra, ki merijo vlažnost v prostoru.
4. Neustrezno zniževanje temperatur in nočni izklopi
Mnenja o tem, ali je ogrevanje smiselno ponoči izklopiti, so pogosto deljena, vendar so tehnične smernice glede tega precej jasne. Popoln izklop sistema odsvetujejo ne glede na vrsto napeljave. Prekomerna ohladitev prostorov zahteva zjutraj precej več energije za ponovno segrevanje, hkrati pa močno poveča tveganje za kondenzacijo in plesen.
Zniževanje nočne temperature (torej nekakšen nočni režim) je smiselno pri klasičnih sistemih na plin ali kurilno olje. Povsem drugačna pa je dinamika pri sodobnih tehnologijah, kot so toplotne črpalke in kondenzacijski kotli. Pri teh sistemih nočno zniževanje pogosto ni priporočljivo, saj sistem zjutraj za nadomestitev izgubljene toplote potrebuje nesorazmerno visoko temperaturo predtoka, kar izniči vse morebitne nočne prihranke.
5. Ignoriranje tehničnega vzdrževanja sistema
Učinkovito upravljanje s toploto pa se začne v kotlovnici in pri samih radiatorjih. Pred začetkom sezone mora vsako gospodinjstvo poskrbeti za odzračevanje radiatorjev in preveriti pritisk vode v sistemu.
Strokovnjaki opozarjajo še na staranje termostatov. Če se prostor ne segreje na ustrezno temperaturo kljub pravilni nastavitvi, je oprema morda dotrajana in jo je treba zamenjati. Lastniki hiš pa morajo posebno pozornost nameniti ogrevalni krivulji na sami peči, ki določa temperaturo vode v sistemu glede na zunanjo temperaturo.
Previsoko nastavljena krivulja je eden najpogostejših skritih razlogov za prekomerno porabo energentov.
