Že 607 intervencij so do 8. septembra zabeležili gorski reševalci, v enakem obdobju lani jih je bilo 515 ali 18 odstotkov manj. »Bojimo se, da bo kar rekordno leto,« podatke z zaskrbljenostjo pospremi predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar. Turistična sezona je bila rekordna, vreme lepo, gore zelo obiskane – in neprizanesljive do tistih, ki jih podcenjujejo.
Tudi poletna statistika kaže na porast: od 1. junija do 8. septembra so reševalci posredovali pri 395 nesrečah, lani v enakem obdobju pri 352. Samo v prvem tednu popočitniškega septembra pa v 33 nesrečah, lani 25.
Kljub nihanjem v posameznih letih se število intervencij dolgoročno povečuje: leta 2015 jih je bilo 430, leta 2023 – v rekordnem letu po številu posredovanj – pa kar 685. »Vsako leto gre samo gor,« pravi Dolinar. Letos bi lahko rekord presegli, čeprav so to rekordi, ki si jih v resnici nihče ne želi.
Najpogostejši vzroki nesreč so nepoznavanje terena (146 intervencij), zdrs (129) in fizična nepripravljenost (105). Posebej skrb vzbujajoče je dejstvo, da je bilo v 72 primerih posredovanje potrebno zgolj zato, ker pohodnik ni imel ustrezne osebne ali tehnične opreme. »Marsikateri zdrs bi preprečili že primerni čevlji,« poudari sogovornik.
Vroča točka: Triglav in okolica
»Ena stvar, ki letošnjo sezono loči od prejšnjih, je višje število intervencij zaradi skalnih podorov in padajočega kamenja,« pravi predsednik GRZS Gregor Dolinar. Slovenske Alpe so pretežno apnenčaste in pogosto krušljive, podnebne spremembe pa te procese še pospešujejo. Reševalci zato svetujejo posebno previdnost na izpostavljenih odsekih, preverjanje stabilnosti skale in uporabo čelade. Ob sprožitvi kamenja je treba opozoriti tudi ljudi pod seboj.
»In če že govorimo o posebnostih letošnje sezone … dejansko je res veliko nesreč okoli Triglava, ki je vsekakor eden najbolj zaželenih ciljev, tako za tujce kot tudi za Slovence.« Poleg Triglava se je največ nesreč letos zgodilo na področju Kamniško-Savinjskih Alp in Triglavskih jezer.
Reševalci se srečujejo tudi s pohodniki, ki na določeni točki ugotovijo, da je teren zanje preveč izpostavljen, in si ne upajo ne naprej ne nazaj. Čeprav niso poškodovani, je potrebna intervencija reševalcev. »Pogost primer je Komarča, kjer se ljudje znajdejo v podobni stiski,« pravi in pristavi: »Ampak vedno ponavljamo: raje pokličite na pomoč in vas bomo z veseljem prišli iskat, kot da bi se iz stiske razvila nesreča.«
Tudi helikopter z omejitvami
Vreme je v gorah lahko velik problem, zato ga je treba spremljati tudi med potjo. »Ljudje sicer pogledajo napoved in si rečejo: 'Aha, nevihta bo popoldne,' a premalo uporabljajo radarske slike, čeprav jih imamo danes vsi na dosegu roke. Fino je tudi vmes pogledati radarsko sliko, da vidiš, ali se ti nevihta zelo hitro približuje, in to upoštevati – se pravi, da se pravočasno obrneš ali pa počakaš pri koči,« svetuje Gregor Dolinar.
Slabo vreme otežuje tudi delo reševalcev, včasih pa zaradi njega v akcijo ne more niti helikopter. »Malo smo postali razvajeni oziroma ljudje kar pričakujejo, da bo helikopter takoj oziroma zelo hitro prišel, ampak je lahko takrat že na drugi akciji. Če pa je vreme slabo, helikopter velikokrat sploh ne more v reševanje, zato so lahko dostopni časi tudi precej dolgi. In tega se moramo zavedati,« opozarja sogovornik. Letos je sicer helikopter v gore in na težko dostopne terene poletel že 294-krat. A tudi takrat reševanje pogosto vključuje zahteven dostop reševalcev peš in prenos ponesrečenca do mesta, kjer ga lahko prevzame helikopter.
Tujci v izenačenje z domačini
Slovenske gore so med tujimi obiskovalci zelo priljubljene, kar se kaže tudi v statistiki intervencij. Razmerje med domačimi in tujimi obiskovalci, pri katerih so letos posredovali reševalci, je približno izenačeno: pomagali so 333 Slovencem, medtem ko je bilo med tujci največ Čehov (39), Nemcev (36), Poljakov in Avstrijcev (po 23), Hrvatov (21), Italijanov in Francozov (po 20). Skupaj so posredovali pri obiskovalcih iz več kot 25 držav.
Nekateri tuji obiskovalci zaradi omejenega časa, ki ga preživijo v Sloveniji, včasih nepremišljeno vztrajajo pri obisku gora kljub neugodnim razmeram. »Ponudniki turističnih storitev jim svetujejo, naj se zaradi vremena tisti dan raje ne odpravijo v gore, a včasih dobijo odgovor: 'Naslednji dan imam avion, bom šel danes,'« pripoveduje Gregor Dolinar.
Nehvaležno vprašanje, na katero je težko podati natančen odgovor: koliko intervencij bi bilo mogoče preprečiti z bolj zdravorazumskim odločanjem in boljšo pripravo? »Zelo, zelo veliko. Težko je govoriti o številki, a skoraj polovica intervencij je takšnih, pri katerih ljudje ostanejo nepoškodovani. Nekdo omaga, pride do bolezenskega stanja ali pa preprosto malo pretirava. Z dobro pripravo in ustrezno opremo marsikatera takšna akcija sploh ne bi bila potrebna,« pravi Dolinar.
Tudi med preostalimi intervencijami, pri katerih pride do poškodb, bi bilo po njegovem mogoče nekatere preprečiti. »Zaradi neustrezne opreme bi se dalo preprečiti marsikatero nesrečo. Seveda pa vseh ni mogoče. Tudi vrhunski alpinist ali gorski vodnik se lahko ponesreči. Gore so nevarne, in če si zelo veliko v gorah, se pač povečuje verjetnost, da se bo nekoč nekaj zgodilo.«
Kljub koncu poletnega počitniškega navala si gorski reševalci še ne morejo oddahniti. »Glavna sezona se sicer zaključuje, tako da bo malo bolj umirjeno, smo pa zdaj že vseeno navajeni, da ni več tako, kot je bilo včasih, ko je bil od konca oktobra, novembra in decembra mir. Nič več,« pravi Gregor Dolinar. Ljudje so namreč spoznali, kako lepi so naši hribi, zato jih danes radi obiskujejo tudi zunaj glavne sezone.
