Ko pomislimo na onesnaževanje oceanov s plastiko, se nam pred očmi najpogosteje prikažejo plavajoče plastenke, odvržene nakupovalne vrečke in plastične slamice. Toda resničnost kaže drugačno sliko: največja in najbolj zahrbtna grožnja našim rekam in oceanom je prostemu očesu nevidna in ni povezana z embalažo, ampak našimi v omari shranjenimi oblačili. Pred časom pa je britanski The Guardian podrobneje predstavil tehnološko inovacijo, ki bitke z mikroplastiko ne bije na odprtem morju, temveč tam, kjer se začne – v domači kopalnici.
Nevidna grožnja v naši garderobi
O čem sploh govorimo? Znano je, da sodobna industrija hitre mode temelji na sintetičnih materialih: poliester, najlon, akril in elastan so zaradi svoje trpežnosti, raztegljivosti in nizke cene postali prevladujoči materiali v tekstilni industriji. Težava nastane pri pranju teh oblačil. Zaradi trenja, toplote in delovanja pralnih sredstev se iz tkanin med vsakim ciklom pranja odcepi na milijone mikroskopsko majhnih plastičnih vlaken.
Standardni pralni stroji teh vlaken ne morejo zadržati, saj so njihovi obstoječi filtri namenjeni zgolj lovljenju večjih delcev, kot so kovanci, lasje ali robčki. Prav tako teh izjemno drobnih delcev ne morejo v celoti prestreči niti komunalne čistilne naprave. Posledično mikrovlakna nemoteno odtečejo v reke in morja, kjer jih zaužijejo ribe in drugi morski organizmi, na koncu pa prek prehranjevalne verige pristanejo tudi na naših krožnikih in v naših telesih.
Preprosta rešitev z Univerze v Leedsu
Raziskovalci z britanske Univerze v Leedsu, katerih delo je podrobno predstavil The Guardian, so k problemu pristopili z inženirsko preprostostjo. Namesto iskanja rešitev za čiščenje že onesnaženih oceanov so razvili inovacijo, ki onesnaževanje prepreči pri samem izviru. Predstavili so poseben, tehnološko izpopolnjen, a cenovno izjemno dostopen magnetni filter za mikrovlakna.
Gre za inovativni filter, ki ne zahteva nakupa novega, dragega gospodinjskega aparata. Zasnovan je tako, da se kot samostojen nastavek enostavno pritrdi neposredno na odtočno cev katerega koli starejšega ali novejšega pralnega stroja. S pomočjo specifične pretočne dinamike in naprednega magnetnega sistema, ki nase veže določene tipe sodobnih polimernih vlaken in umazanije, filter iz odpadne vode uspešno ujame do neverjetnih 99 odstotkov vseh sintetičnih mikrovlaken, preden ta sploh dosežejo hišno kanalizacijo.
Kaj pravi stroka
Ključna prednost te inovacije je njena neverjetna učinkovitost v kombinaciji z nizkimi stroški izdelave, kar omogoča takojšnjo množično uporabo. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za enega najpomembnejših korakov v boju za čistejšo vodo v zadnjem desetletju.
Dr. Richard Blackburn, vodilni strokovnjak za trajnostne materiale z Univerze v Leedsu, je ob predstavitvi tehnologije izpostavil nujnost takojšnjega ukrepanja. »Doslej smo bitko z mikroplastiko izgubljali predvsem zato, ker smo jo poskušali ujeti prepozno – ko je že razpršena v oceanih ali pa zmešana v ogromnih volumnih vode na komunalnih čistilnih napravah. Naša inovacija pa problem rešuje pri samem izviru. Z namestitvijo preprostega filtra na odtočno cev gospodinjskega pralnega stroja preprečimo, da bi mikrovlakna sploh zapustila hišo. To je morda majhen korak za potrošnika, a predstavlja gigantski skok za dolgoročno zdravje naših vodnih ekosistemov.«
Od inovacije do obveznega standarda EU
Učinkovitost in dostopnost novih filtrov sta že sprožili močne odzive na političnem parketu. Kot poroča The Guardian, največja združenja za varstvo okolja v Evropi in Veliki Britaniji trenutno močno pritiskajo na zakonodajalce, predvsem na Evropsko unijo. Njihova zahteva je jasna: tehnologija je zdaj na voljo, zato mora postati obvezna.
Okoljevarstveniki zahtevajo sprejetje direktive, ki bi proizvajalce bele tehnike zavezala, da takšen sistem za filtriranje mikrovlaken tovarniško vgradijo v vsak nov pralni stroj, ki pride na evropski trg. Hkrati si prizadevajo za uvedbo subvencij ali sistemskih spodbud, ki bi gospodinjstvom omogočile poceni nadgradnjo že obstoječih pralnih strojev z zunanjimi filtri. Če bi ta pobuda uspela, bi lahko v samo nekaj letih drastično zmanjšali količino mikroplastike, ki vsak dan prehaja v okolje, in tako naredili ključen korak k ohranjanju narave za prihodnje generacije.
