Slovenija je sicer res ena najvarnejših držav na svetu, zato se morda kdaj zazdi, da organiziranega kriminala pri nas ni. Vendar pa to še zdaleč ne drži. Res pa ga običajno opazimo šele ob kakšni izjemno odmevni akciji in tragičnih obračunih. Natanko to se je zgodilo 6. oktobra, ko je 400 slovenskih kriminalistov in policistov prekinilo jutranjo tišino in natančno izvedlo več kot 41 hišnih preiskav na različnih lokacijah. To je bil udarec, ki je predstavljal vrhunec štiriletne intenzivne preiskave.
Med samo akcijo so prijeli ali začasno zadržali 34 osumljencev, od katerih jih je 15 ostalo v policijskem pridržanju. Eden izmed ključnih osumljencev, ki se je skušal izmuzniti roki pravice, pa je bil na podlagi evropskega naloga za prijetje prijet na Hrvaškem.
Kako globoko je bila ta mreža, ki so jo stkali slovenski kriminalci, zakoreninjena v kriminalno podzemlje, najbolje kažejo astronomske številke zaseženega premoženja, ki spominjajo na filmske scenarije.
Kriminalistična preiskava, ki se je v letih iz ene same razvejala na kar šest različnih kriminalnih združb, je namreč privedla do konkretnih zasegov. Odkrili so več kot tri tone konoplje, okoli 700 kilogramov kokaina, 100 kilogramov heroina, 30 kilogramov amfetaminov in 12 kilogramov metamfetaminov v kristalih. Temu so dodali še kilogram ketamina, hašiša, 18.000 tablet ekstazija, 1000 enot psihoaktivnih gob in več kot 400 litrov anhidrida ocetne kisline, ki služi pri izdelavi smrtonosnih drog. Skupno so obravnavali več kot 60 kaznivih dejanj s področja prepovedanih mamil in sedem kaznivih dejanj, povezanih z orožjem, vključno z avtomatsko puško in šestimi pištolami.
Tablete zoper motnje erekcije
Zanimiv je podatek, da je policija v svoji mreži zajela več kot 700.000 škatlic ponarejenih tablet za zdravljenje motenj erekcije, katerih ulična vrednost je ocenjena na milijon evrov in pol. Skupna ocenjena vrednost vseh teh zaseženih substanc na črnem trgu naj bi po policijskih izračunih presegla 37 milijonov evrov, čeprav je moderna umetna inteligenca to vrednost ob izračunih dvignila celo na 64 milijonov evrov.
To je po količini največja takšna akcija doslej, je ocenil vodja oddelka za organizirano kriminaliteto na Policijski upravi Ljubljana Stojan Belšak.
Vendar pa se zastavlja še eno pomembno vprašanje: kako je slovenski policiji sploh uspelo zbrati tolikšno količino dokazov in prodreti v informacijski mehurček te vrhunsko organizirane mednarodne združbe? Deloma odgovor razkriva pogovor, ki smo ga pred kakšnim letom objavili v Nedeljskem dnevniku in v katerem je takrat Damjan Apollonio, vodja sektorja za organizirano kriminaliteto pri generalni policijski upravi, pojasnil, da so kriminalci nenehno na lovu za tehnološko prednostjo in da se dogovarjajo predvsem prek specializiranih aplikacij in temnega spleta. Apollonio je sicer še opozoril, da je naša procesna zakonodaja na tem področju izrazito šibka, saj omejuje prikrite preiskovalne ukrepe na prekratka časovna obdobja in drastično zaostruje pogoje za pridobivanje sodnih odredb, s čimer je preiskovanje organizirane kriminalitete precej oteženo.
Kljub tem močnim zakonodajnim oviram in strogi proceduri pa je policiji tokrat uspel preboj. Kot kažejo uradna poročila, se je obsežna operacija sprva začela z natančnim zbiranjem podatkov iz predhodnih kriminalističnih preiskav ter izkoriščanjem ključnih informacij tujih varnostnih organov.
Na podlagi teh delcev jim je kasneje v preiskavi uspelo pridobiti nujno potrebno odredbo za izvajanje strogih prikritih preiskovalnih ukrepov.
Specialne tehnike
Eden izmed kriminalistov je celo poudaril, da so policisti izkoristili absolutno vse specialne preiskovalne tehnike, vključno z naprednim prisluškovanjem, ki jim jih omogoča in dovoljuje slovenska zakonodaja.
Združba je bila vseskozi prepričana o svoji nevidnosti, saj so njeni člani za medsebojno komunikacijo uporabljali visokotehnološko kriptirano komunikacijo, s katero so želeli prikriti svoje dejavnosti in preprečiti sledenje. Pred štirimi leti so komunikacijo vzdrževali predvsem na razvpiti in tedaj priljubljeni platformi Sky ECC, nazadnje pa so prešli na sodobnejšo in domnevno varnejšo aplikacijo CryptCom. A jim to ni pomagalo.
Policisti so ob hišnih preiskavah poleg samih naprav zasegli tudi več kot 500 kartic, ki so bile namenjene izključno vzdrževanju anonimnosti na teh šifriranih aplikacijah.
Vrhunska tehnologija in šifriranje tudi ne moreta obvarovati organizacije pred njenimi notranjimi trenji, predvsem ko v igro vstopita pohlep in naraščajoča paranoja. Najpomembnejši vzvod, ki je policiji sploh omogočil vstop v ta zaprt ekosistem, je bilo dejstvo, da je združba začela uničevati samo sebe.
Ob vsakem uspešnem in skrivnostnem policijskem zasegu večjih količin prepovedanih drog so se znotraj kartela začeli intenzivni notranji spopadi in obračuni. Ko so pošiljke tako izginjale, so člani mreže obupano začeli iskati krivca. Spraševali so se, kdo je drogo ukradel, kdo jo je skrivaj odpeljal na drugo lokacijo ali pa, kar je zanje najhuje, kdo izmed njih je postal policijski informator.
Nasilje med kriminalci
Te medsebojne obtožbe so prerasle v nasilje. Člani so namreč veljali za izjemno brezkompromisne, sposobne izvajati vsakovrstna kazniva dejanja, vključno z najbolj skrajnimi oblikami medsebojnega maščevanja. Samo na območju Slovenije sta se tako odvili dve mučni ugrabitvi, ki sta bili posledica izgube droge ob zasegih.
V obeh primerih je slovenskim policistom uspelo pravočasno in taktično posredovati ter tako preprečili, da bi se ugrabitvi končali s smrtjo.
Nasilje pa se pri tem ni končalo. Člani te kriminalne mreže so svoje medsebojne spore reševali celo z uporabo eksplozivnih sredstev in ročnih bomb. Policija jih sumi vpletenosti v najmanj dve doslej neraziskani eksploziji ter v več nevarnih streljanj na širšem območju Ljubljane.
Nasilništvo združbe je seglo tudi onkraj meja, saj policija operativce povezuje z določenimi umori, ki so se v tujini zgodili kot posledica rivalskih spopadov. Za enega od osumljencev je potrjeno, da je neposredno sodeloval celo pri brutalnem poskusu umora na ozemlju Španije.
Prav ta val nasilja, nezaupanja in panike znotraj hierarhije je bržkone policiji na stežaj odprl vrata, saj vsak paniki podvržen sum terja prekomerno komunikacijo in tvegane premike, ki jih strokovnjaki v nadzornih centrih budno spremljajo.
Velika razvejanost
Geografska širina te organizacije je bila nepričakovano razvejana. Organizirani kriminal tudi sicer pri nas praviloma deluje po tako imenovanem mrežnem principu, kjer se majhne avtonomne skupine ljudi s ciljem zaslužka povezujejo z večjimi združbami v tujini. Združba, ki je padla v tej preiskavi, je imela vzpostavljene neposredne stike s karteli v Južni Ameriki, od koder so organizirali pošiljke velikanskih količin kokaina.
Ta je v Evropo prispel prek držav, kot so Španija, Belgija in Nizozemska. Od tod je bila prepovedana droga s pomočjo komercialnih prevozov in skrita med zakonit tovor pretihotapljena na območje Slovenije ter v druge dele Evrope. Celotno logistiko transporta so operativno večinoma prevzeli vozniki iz Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Bolgarije.
V takšnih sistemih služi Slovenija predvsem kot tranzitna točka in država za izvajanje temeljite logistične podpore, denimo prek ustanavljanja na videz zakonitih transportnih podjetij.
V preiskavi so slovenski policisti sodelovali s kar 22 tujimi policijami iz držav Evropske unije in zahodnega Balkana.
Končno dejanje operacije je potekalo pod okriljem Europola in institucije Eurojust, pri čemer sta izjemno operativno vlogo igrali tudi posebni delovni skupini Operation Task Force Balkan Cartel in pa Balkan Lynx. Na sam dan zaključne akcije, ko je vse utihnilo in so začeli seštevati kilograme zasežene droge, je v Ljubljani deloval poseben mednarodni koordinacijski center, v katerem sta bila po nekaterih navedbah prisotna tako varnostni strokovnjak Europola kot tudi preiskovalec iz sosednje Hrvaške.
