Ljubitelji spletnega nakupovanja se že pripravljajo na obdobje največjih nakupovalnih praznikov. Čeprav so prodajne akcije danes razporejene čez vse leto, jih je največ v drugi polovici leta, zlasti novembra in decembra.
Ker Evropska unija z novimi carinskimi dajatvami in dodatnimi pristojbinami zaostruje pogoje za uvoz izdelkov iz tretjih držav, je pomembno, da potrošniki poznajo ključne novosti. Te namreč lahko vplivajo na končno ceno nakupa in prinesejo tudi nepričakovane dodatne stroške. Spremembe so pomembne predvsem za kupce na priljubljenih kitajskih platformah, kot so Temu, Shein in AliExpress, kjer so izdelki pogosto na voljo po izjemno nizkih cenah in s hitro dostavo.
Za potrošnike, ki nakupujejo v spletnih trgovinah zunaj Evropske unije, sta pomembna predvsem dva datuma. Od 1. julija velja začasna trievrska carinska dajatev za pošiljke do vrednosti 150 evrov, od 1. novembra se ji pridružuje še dvoevrska pristojbina za obdelavo pošiljk, namenjena financiranju carinskega nadzora velikega števila spletnih pošiljk. V nasprotju s trievrsko carinsko dajatvijo velja tudi za pošiljke, vrednejše od 150 evrov.
Vendar to ne pomeni, da bo vsak, še tako majhen paket dražji samo za pet evrov. Končni znesek je odvisen od števila izdelkov v njem, njihove carinske razvrstitve in morebitnih dodatnih stroškov.
Koliko znašajo dodatni stroški?
Poglejmo primer iz prakse: če v enem paketu naročimo tri različne izdelke – svinčnik, zvezek in obesek za ključe –, ki se uvrščajo v tri različne carinske postavke, znaša začasna carinska dajatev skupno devet evrov (3 x 3 evre). Za vsak izdelek se obračuna še dvoevrska pristojbina za obdelavo, skupaj torej šest evrov. Dodatni strošek obeh dajatev tako znaša 15 evrov, še preden upoštevamo DDV in morebitne stroške carinskega zastopanja.
Drugače je, če naročimo dva enaka izdelka. Če sta v paketu dve enaki majici, ki se uvrščata v isto postavko, se trievrska carinska dajatev obračuna samo enkrat, dvoevrska pristojbina za obdelavo pa se obračuna na posamezno carinsko postavko.
Pri tem ne smemo pozabiti na DDV. Ta se obračuna glede na vrsto blaga in njegovo vrednost, pri čemer je treba preveriti, ali je bil že vključen v ceno ob nakupu. Na nekaterih platformah, denimo na Temuju, je DDV praviloma obračunan že ob naročilu. Če ni, ga je treba poravnati ob uvozu.
Pri pošiljkah, vrednejših od 150 evrov, ki prispejo iz držav zunaj EU, se carina obračunava glede na tarifno uvrstitev blaga in zanj predpisano carinsko stopnjo, ki se razlikuje glede na vrsto izdelka (torej ni enotna, kot je začasna trievrska dajatev za pošiljke do vrednosti 150 evrov). Tudi pri teh pošiljkah se obračuna uvozni DDV, njegova stopnja pa je odvisna od vrste blaga. Od novembra se obračuna še dvoevrska pristojbina za obdelavo.
Dodaten strošek lahko nastane še pri carinskem zastopanju. Če spletni prodajalec oziroma platforma carinskih
formalnosti ne uredi vnaprej, jih lahko v imenu prejemnika opravi dostavna služba, kot so Pošta Slovenije, DHL in DPD, in za to zaračuna storitev po svojem ceniku. Ta strošek je ločen od novih evropskih dajatev in je odvisen od ponudnika ter načina izvedbe postopka.
Bodo nove dajatve podražile spletne nakupe?
Kdo je torej dolžan plačati novi dajatvi in ali ju lahko podjetja prenesejo na potrošnike? Mykyta Sobko, predstavnik za mednarodne zadeve in javne politike pri evropski potrošniški organizaciji BEUC, pojasnjuje, da je obveznost obračuna in plačila na strani spletnih platform, prodajalcev oziroma drugih gospodarskih subjektov, ne neposredno na strani potrošnikov. To pa še ne pomeni, da kupci podražitve ne bodo občutili, saj lahko podjetja dodatne stroške prenesejo nanje z zvišanjem cen izdelkov.
Za potrošnike ostaja ključno vprašanje, ali bodo že ob naročilu poznali končno ceno. Vključevati bi morala vse morebitne dodatne stroške, ne pa da jih kupec odkrije šele v zadnjem koraku plačila ali celo ob dostavi. Toda po ugotovitvah BEUC vse platforme tega ne zagotavljajo. Nova pravila platformam in prodajalcem nalagajo odgovornost za carinske formalnosti in plačila, vendar jih morajo spremljati tudi pregledne cenovne prakse.
Pa jih? »Naša predhodna analiza kaže, da številne platforme te dodatne stroške očitno vključijo šele v poznejši fazi zaključevanja nakupa. To potrošnikom precej otežuje primerjavo ponudb med platformami in razumevanje dejanskega stroška nakupa. Takšne prakse bi lahko pomenile tako imenovano postopno prikazovanje cen (angl. drip pricing), ki je po evropski zakonodaji o varstvu potrošnikov prepovedano,« pravi Sobko. »Preglednost cen je temelj informirane izbire potrošnikov. Od potrošnikov ne bi smeli pričakovati, da se bodo morali za običajen spletni nakup sami prebijati skozi carinske postopke, razumeti zapletene razvrstitve izdelkov ali prevzemati neposredno odgovornost za carinske formalnosti.« Carinske formalnosti bi morale ostati v domeni gospodarskih subjektov in carinskih organov.
Pomemben namen novih evropskih ukrepov je tudi spodbuditi platforme k spremembi poslovnih modelov. Namesto pošiljanja milijonov posameznih majhnih paketov neposredno potrošnikom bi lahko blago v EU uvažale v večjih količinah. »Takšne pošiljke lahko carinski organi precej lažje pregledujejo in nadzorujejo. Nekatere platforme že prilagajajo svoje poslovanje. Shein na primer razvija obsežno skladiščno infrastrukturo na Poljskem,« pojasnjuje Sobko.
Cariniki pregledajo manj kot odstotek paketov
Čeprav je EU nove ukrepe uvedla tudi zaradi težav z nevarnimi in nekakovostnimi izdelki, Sobko opozarja, da carinske dajatve same po sebi ne zagotavljajo večje varnosti potrošnikov. »Njihova učinkovitost pri zaščiti potrošnikov bo odvisna od tega, ali bodo privedle do strožjega carinskega nadzora in učinkovitejšega izvajanja evropskih pravil o varnosti izdelkov.«
Razsežnost problema ponazarja podatek, da je v začetku letošnjega leta v EU vsak dan vstopalo približno 15 milijonov majhnih paketov. Carinski organi so fizično pregledali manj kot odstotek pošiljk, saj je njihov obseg za organe z omejenimi kadrovskimi in tehničnimi zmogljivostmi prevelik.
»Za potrošnike to pomeni resen problem: številni izdelki, ki se prodajajo na spletu, niso skladni s pravili EU in lahko predstavljajo dejansko tveganje za varnost. Sicer ne gre za težavo, značilno izključno za platforme zunaj EU, vendar je na tem delu trga še posebej sistematična,« pojasnjuje Sobko.
Kako resne so lahko posledice nenadzorovanega uvoza poceni izdelkov, kaže tudi testiranje, ki so ga članice BEUC izvedle novembra lani. Preizkusile so več kot 150 izdelkov s platform Temu in Shein, med njimi elektroniko, igrače in nakit. Kar 69 odstotkov izdelkov ni izpolnjevalo zahtev EU. Med neustreznimi so bili polnilniki, ki bi se lahko pregreli in povzročili požar, ter igrače, ki so vsebovale škodljive kemikalije.
Cilj evropskih ukrepov po Sobkovih besedah ne bi smel biti omejevanje spletnega nakupovanja iz tretjih držav, temveč zagotavljanje, da vsi izdelki na evropskem trgu izpolnjujejo enake varnostne zahteve in da podjetja, ki pravila spoštujejo, niso v slabšem konkurenčnem položaju.
