Referendumska generalka ni uspela povsem po načrtih. Kaj sledi?

Nedeljski referendumski četverček je bil generalka za odločanje o interventnem zakonu o razvoju Slovenije, ki bo predvidoma decembra. Po napovedih naj bi koalicija tudi takrat zakonodajnemu referendumu pristavila tri posvetovalne: o nižjem DDV za osnovna živila in energente, racionalizaciji javne uprave in prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih.

A v nedeljo se ta strategija ni izšla povsem po željah koalicije. Trije posvetovalni referendumi, ki jih je vložila koalicija, so privabili volilce, na volišča jih je prišlo več kot 925.000. Toda najpomembnejši, zakonodajni referendum o parlamentarni preiskavi, ki ga je vložila civilna družba, je uspel. Volilci so vladni zakon zavrnili, proti je glasovalo 51,26 odstotka udeležencev referenduma. Izkazalo se je, da volilci niso glasovali blokovsko, kljub parolam desnega političnega pola, da je treba glasovati »štirikrat za«, ter parolam levega političnega pola in civilne družbe, da je treba glasovati »štirikrat proti«.

Predstavniki organizacij civilne družbe so se veselili rezultata referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. / Foto: Luka Cjuha

Najbolj prepričljivo so volilci podprli predlog o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom: za takšno spremembo jih je glasovalo več kot 60 odstotkov. Že sprejeti zakon o ukinitvi volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav so potrdili še na referendumu: za odvzem je glasovalo 55 odstotkov volilcev. Pri predlagani ukinitvi RTV-prispevka, ki je razdelila javnost, pa je izid izjemno tesen: 50,03 odstotka volilcev je glasovalo proti ukinitvi. Razlika je le 546 glasov. Za dokončne rezultate je treba počakati še glasove iz tujine, ki jih bodo ugotavljali 19. oktobra.

V rezultatu ne vidijo poraza

Akterji kot vedno rezultate interpretirajo v svoj prid. Predsednik vlade Janez Janša v rezultatu ni videl nezaupnice vladi, ampak je bil v mislih že pri omenjenem novem referendumskem četverčku oziroma naknadnem zakonodajnem referendumu o razvojnem zakonu, ki bo po njegovih besedah usoden za Slovenijo. Pravi, da z optimizmom pričakuje prihodnje mesece. Potem ko je na posvetovalnem referendumu v ponedeljek zjutraj število nasprotnikov predloga o ukinitvi obveznega RTV-prispevka preseglo 50 odstotkov, so predstavniki SDS z Janšo na čelu začeli namigovati na nepravilnosti. Janša razloge za preobrat rezultata vidi v »kozmičnem dežju in velikem številu nezakonito imenovanih okrajnih volilnih komisij«.

Predsednik NSi in infrastrukturni minister Jernej Vrtovec komentira, da bo koalicija ne glede na usodo zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi nadaljevala pregon korupcije. Predsednik Demokratov Anže Logar je govoril o dobri popotnici, medtem pa je iz stranke izstopila Tea Košir, državna sekretarka na zdravstvenem ministrstvu. Demokrati so tako izgubili enega poslanca. Iz Resnice Zorana Stevanovića pa je v ponedeljek po pozivu vrha stranke odstopil njihov razvpiti poslanec Boris Mijič, ki s svojim podjetjem dolguje državi in delavcem ter laže o svoji izobrazbi. Stranki ostaja poslanski sedež, zato Mijiča preračunljivo niso odstavili prej, kajti če poslancu preneha mandat po poteku šestih mesecev od konstituiranja parlamenta, nadomestnih volitev v tistem okraju, kjer je bil poslanec izvoljen, ni več treba izvesti.

Opoziciji pomagala civilna družba

Predsednik Svobode Robert Golob je izid referenduma komentiral, da aktualna vlada nima zaupanja ljudi, ki so z visoko udeležbo odločno zavrnili vladno idejo o vzpostavitvi »politične policije« in pokazali, da želijo še naprej živeti v svobodni in demokratični državi. Predsednik SD Matjaž Han je zadovoljen, da je opozicija dobila dva ključna referenduma, a referendumske izide vidi tudi kot »dokaz, kako je Slovenija razdeljena«. Luka Mesec iz Levice je poudaril, da zakon o parlamentarni preiskavi ne bo začel veljati in »vladajoča stran ne bo dobila možnosti, da se politično prek parlamentarnih komisij vtika v našo in vašo zasebnost«.

Ključne vloge za rezultat ne gre pripisati opoziciji, ampak v veliki meri zelo motivirani civilni družbi in sindikatom, ki so se aktivno vključili v kampanjo. »Izid, priborjen predvsem v kampanji nevladnih organizacij in civilne družbe, razumemo kot jasno sporočilo volilk in volilcev, da politika ne sme dobiti orodij, s katerimi bi lahko brez učinkovitih pravnih varovalk posegala v pravice državljanov, pritiskala na kritične novinarje in ogrožala njihove vire,« so poudarili v Društvu novinarjev Slovenije.

RTV bodo vseeno preurejali

Izenačen rezultat posvetovalnega referenduma o RTV-prispevku kaže na veliko razdeljenost o tem vprašanju. Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak pravi, da tesen rezultat vladi ne daje legitimnosti, da ukinja RTV-prispevek. Ker je bilo referendumsko vprašanje po njenem prepričanju zelo populistično, je rezultat za RTV velika spodbuda, je povedala. Zavzela se je za javno razpravo o preobrazbi RTVS, ki jo bodo sprožili sami. Politiko obeh strani je pozvala k dogovoru o tem, kakšen javni medijski servis potrebuje Slovenija.

V vladni proceduri je sicer že nov zakon o javni RTV, ki povečuje vpliv vlade na odločanje v javnem zavodu. Kako bodo po referendumskem izidu v predlaganem zakonu urejali plačevanje RTV-prispevka, še ni jasno. Zoran Stevanović je že napovedal, da bodo pri ukinitvi obveznega prispevka vztrajali, ukinitev obveznega RTV-prispevka je po objavi rezultatov referenduma podprl tudi Janez Janša.

Kaj sledi po referendumih?

Ker je zavezujoč zakonodajni referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi uspel, novi zakon ne more stopiti v veljavo. Tako ostaja v veljavi dosedanji zakon, ki ga je lani pripravila vlada Roberta Goloba. V Gibanju Svoboda zdaj napovedujejo končno uvedbo parlamentarne preiskave o aferi Black Cube. Sicer pa bo o zakonu odločalo tudi ustavno sodišče.

Zakon o odpravi volilne pravice na lokalnih volitvah za tujce iz tretjih držav je vladna koalicija že sprejela, volilci so ga samo še potrdili na posvetovalnem referendumu. Tujci tako novembra ne bodo mogli glasovati. Je pa tudi ta zakon še v presoji na ustavnem sodišču.

Po prepričljivi podpori pogojevanju socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela (za ta predlog so glasovali v prav vseh volilnih enotah v Sloveniji) je ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič napovedala celovito reformo socialnih transferjev. Ugotoviti bo treba, koliko je sploh delovno sposobnih ljudi, ki prejemajo socialno pomoč, kako je doslej poskrbljeno za nadzor nad morebitnimi zlorabami in kakšna dela naj bi ti ljudje opravljali.