Mednarodni dan starejših praznujemo vsako leto 1. oktobra. Ob tem dnevu je Surs zbral nekaj zanimivih podatkov: na začetku leta je v Sloveniji živelo 481.057 starejših, med njimi 44,1 odstotka moških in 55,9 odstotka žensk. Skupno so predstavljali 22,5 odstotka prebivalstva oziroma približno dvakrat toliko kot leta 1991.
Slovenija se je lani z 22,1-odstotnim deležem uvrstila tik nad povprečje članic Evropske unije (22,0 odstotka). Največji delež starejših so imeli v Italiji (24,7 odstotka), najmanjšega pa v Luksemburgu (15,2 odstotka). Po projekcijah o številu prebivalcev v prihodnosti (EUROPOP2025) bodo prebivalci Slovenije, stari 65 let ali več, leta 2100 predstavljali 33 odstotkov prebivalstva. Lani smo imeli 388 oseb, starih 100 let ali več (64 moških in 324 žensk), projekcije pa kažejo, da naj bi jih bilo takrat 12.305, od tega 4402 moška in 7903 ženske.
V starostni skupini 65 let ali več ostaja najpogostejše ime med moškimi Franc (12.642), sledita Ivan (8678) in Anton (8635). Med ženskimi imeni na vrhu že vrsto let vztraja Marija (31.937), sledita imeni Ana (9839) in Jožefa (5052).
Vse več starejših delovno aktivnih
Lani so bili delovno aktivni 16.204 starejši, med njimi 69,0 odstotka moških in 31,0 odstotka žensk. Predstavljali so 3,4 odstotka vseh prebivalcev, starih 65 let ali več. Največ jih je bilo delovno aktivnih na področju kmetijstva in lova, gozdarstva ter ribištva – 3938. V primerjavi z letom 2024 je bilo leta 2025 delovno aktivnih za 16,6 odstotka več prebivalcev, starih 65 let ali več. Njihovo število v Sloveniji večinoma narašča vsako leto že od leta 2013.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je pokojnino iz obveznega zavarovanja (starostno, invalidsko, družinsko ali drugo vrsto pokojnine) lani prejemalo skoraj 653.400 prebivalcev Slovenije. Največ jih je dobivalo starostno pokojnino, in sicer 76,0 odstotka vseh uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja. Povprečna mesečna neto starostna pokojnina je znašala skoraj 914 evrov, kar je bilo za 5,1 odstotka več kot predlani. Moški so se starostno upokojevali v povprečju pri 63 letih in enem mesecu, po 36 letih in osmih mesecih delovne dobe, ženske pa pri 61 letih in enajstih mesecih po 37 letih in enajstih mesecih delovne dobe.
Skoraj 59 odstotkov starejših uporabljalo internet
Internet je lani v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem uporabljalo skoraj 255.600 oziroma 58,6 odstotka prebivalcev v starostni skupini od 65 do 89 let – največ za iskanje informacij o blagu in storitvah, pošiljanje ali prejemanje e-pošte ter branje spletnih novic, spletnih časopisov in spletnih revij.
Velika večina je uporabljala tudi mobilni telefon (93,4 odstotka) – od teh 61,2 odstotka pametni telefon, in sicer največ za brskanje po internetu, pošiljanje ali prejemanje e-pošte in uporabo zemljevidov oziroma navigacije. Preostali (38,8 odstotka) so uporabljali mobilni telefon s samo osnovnimi funkcijami (na primer možnost klicanja in pošiljanja SMS-sporočil).
Več kot četrtina starejših je lani pri anketiranju navedla, da poznajo orodja generativne umetne inteligence, torej orodja, ki na podlagi postavljenega vprašanja ali navodil uporabnika ustvarijo odgovor, besedilo oziroma povzetek, sliko, videoposnetek, računalniško kodo in podobno. Veliko manj (7,5 odstotka) pa jih je ta tudi uporabljalo, vsi za zasebne namene. Nekaj več kot polovica pa teh tehnologij ni preizkusila. Največ slednjih je kot razlog navedlo, da nimajo potrebe po uporabi teh orodij.
