Za razdejanje pred gostilno je delno krivo veliko gradbišče, ki se počasi spreminja v velik hotel. Ko bo končan, bo ekipi, ki se ukvarja s kampiranjem in gostinstvom, ponudil nekaj novih možnosti za pogostitev in skoraj gotovo bomo naslednjič, menda že prihodnje leto, njihove podpisne goriške njoke jedli v novem lokalu. Ja, pri Termiki se radi pohvalijo in to tudi jasno napišejo, da so hiša goriških njokov, ki jih pripravljajo na nebroj načinov, še najraje sezonsko. In njoke res znajo pripraviti, o tem smo se prepričali. Na splošno se je hitro videlo, da v kuhinji vihti orodje oseba, ki zna kuhati.

Gostilna Termika

Foto: Miha First

Malo manj smo bili navdušeni nad vinsko ponudbo pretežno vipavskih in briških vin, na kozarec so ponudili zgolj hišna vina, ki jim jih prideluje centralna vipavska klet, pa naj gre za penino, tradicionalno vipavsko belo zvrst ali dišeč merlot, pomešan z barbero. Namesto vinske karte povabijo goste v lično vinsko sobo, kar pa seveda ne reši temeljnega in nujnega vprašanja, koliko vina stanejo. Ob vseh investicijah ne bi bilo nič narobe, če bi si omislili vsaj enostaven vinski list.

Kornetek s skuto, Gostilna Termika

Kornetek s skuto Foto: Miha First

Mi pa, kot vedno, nismo komplicirali. Pili smo našteta odprta vina po tri evre in pol na kozarec in kosilo začeli s pozdravom iz kuhinje, zanimivim kornetkom, polnjenim s skuto, začinjenim s fermentiranimi smrekovimi vršički. Nismo se odločili za možnost, da bi naročili degustacijske menije (tri jedi so velikih 45 evrov, če imate čas, se bolj splača vzeti sedem jedi za 70 evrov), in smo se raje lotili naročanja posameznih jedi.

V rdeči pesi marinirane postrvi na rakovem čipsu, Gostilna Termika

V rdeči pesi marinirane postrvi na rakovem čipsu Foto: Miha First

Recimo v rdeči pesi marinirane postrvi na rakovem čipsu. Izvrstna ideja, ni dvoma, postrv je dobila svežino in živahno barvo, je bila pa porcija skoraj premajhna za naše standarde (16 evrov). Malo je bilo tudi vipavskega narezka z olivami, z vipavskim pršutom nekega bližnjega, a neimenovanega kmeta, s pravo domačo salamo in izjemnim sirom, ki ga ob pomoči sivke in legendarnega vinjaka Pilon za Termiko proizvaja sirarna Golden ring na Sinjem Vrhu. V kuhinji zraven narežejo še jabolka in prinesejo svež, topel kruh, ki je tako ob salami in siru kot ob postrvi pol obroka. Mimogrede, tudi narezek stane 16 evrov, a računajte, da je porcija res samo za eno osebo.

Vipavski narezek, Gostilna Termika

Vipavski narezek Foto: Miha First

Če bi v Termiki vpeljali tekmovanje za najboljšo jed, bi bila zelo visoko jota. Na stari vipavski cesti jo kuhajo z repo in posujejo s čipsom iz vipavskega pršuta. Ravno prav kisla, ravno prav slana in ravno prav nasitna, skoraj samostojen obrok za devet evrov. Dva evra cenejša bučna jušna klasika z bučnim oljem in popečenimi semeni je bila v redu, a nič več kot to.

Jota, Gostilna Termika

Jota Foto: Miha First

Med toplimi predjedmi imajo v hiši predvsem različne rezance (16 evrov) in hobotnico v vinski omaki (16 evrov), a vse to zbledi ob hišnem ponosu, goriških njokih. Če ne veste, so posebni po tem, da vanje zamesijo na tolminskem maslu popražen žajbelj.

Goriški njoki, Gostilna Termika

Goriški njoki Foto: Miha First

Pospremijo jih lahko z različnimi možnostmi, od svinjskih rebrc in zajčjega raguja do brancina in paradižnika, celo s tartufi ali (spomladi) čemažem ali šparglji. Nam je tokrat zadišala možnost s porom, nadrobljeno pečenico in kančkom smetane (15 evrov), ki je bila preprosto odlična. Njoki so v Termiki zagotovo najboljša izbira.

Na žalost smo imeli manj sreče pri mesu. Pikanja (25 evrov), narezana na taljato, je bila enostavno pretrda in, kdo ve zakaj, na mizo je prišla očitno prehladna. Morda zato, ker so jo preveč intenzivno polili z balzamičnim kisom, morda tudi zato, ker so jo položili na hladno solatko na neogretem krožniku. Za prihodnjič svetujemo, da preskočijo zeleno podlago in meso servirajo na vročem krožniku. So pa ob mesu postregli natančno pečen krompir, ki je bil najboljši del krožnika.

Pikanja s pečenim krompirjem, Gostilna Termika

Pikanja s pečenim krompirjem Foto: Miha First

Pri sladicah so imeli na voljo nekaj italijanskih klasik, nas pa je, razumljivo, zaneslo k vipavskim orehovim štrukljem. Porcija, v kateri je pol štruklja, je enostavna premajhna za ceno desetih evrov, je pa kos, ki je pristal na krožniku, nekaj najboljšega na tem področju v zadnjem času. Nadev je bogat in sladek, svoje prispevajo še na maslu pražene drobtine, kar vedno pozdravimo, solidna je bila tudi borovničeva omaka, z lahkoto pa bi izpustili živo zelen metin sladoled, ki se je čudno drobil. 

Orehovi štruklji, Gostilna Termika

Orehovi štruklji Foto: Miha First

Povzetek

Termika streže enostavno, lahko bi rekli domačo kuhinjo. Najboljši so pri joti, hišnih njokih in sladkih vipavskih štrukljih. Cene jedi niso ravno po domače nizke, meni treh majhnih jedi zaračunajo 45 evrov.

Ker nimajo zapisane vinske karte, je težko razvozlati cene vin, je pa vse na svojem mestu v priročni vinski sobici. Vipavci in Brici si sledijo na policah: Tilia, Fedora, Guerila, Kosovel, Sutor, Batič, Medot, Jakončič, Dolfo, Mavrič, Klet Brda …

ocena gostilne

Več ocen gostiln preberite na mihafirst.si.

Priporočamo