Diamant je leta 1926 po naključju odkrila hotelska sobarica Suzanne Schiltz. Med čiščenjem sobe, ki sta jo najela mlada moška, je v kovčku zagledala jabolko. Ker je bila lačna, si ga je privoščila. Ko je vanj ugriznila, pa je z zobmi zadela ob izredno trd predmet. V jabolku je bil namreč skrit 9,01-karatni rožnati diamant Grand Condé, eden najznamenitejših draguljev v Franciji. Dva meseca prej sta ga približno 50 kilometrov severno od Pariza, na gradu Château de Chantilly, ukradla Leon Kauffer in Emile Souter, nekdanja francoska vojaška pilota, stara nekaj več kot 20 let.
Tatova sta iz muzeja odnesla več kot 75 kosov nakita. Skupna vrednost plena je tedaj znašala približno tri milijone dolarjev. Policija je sprva domnevala, da je za zahtevnim ropom stala skupina izkušenih akrobatov ali da so pri njem sodelovali muzejski uslužbenci. V resnici je Kaufferju in Souterju podvig uspelo izpeljati že s pomočjo dveh visokih lestev. Ukradeni nakit jima je prinesel le okoli 30.000 frankov oziroma približno 1200 dolarjev, saj jima največjega plena ni uspelo prodati.
Dragulj z družinsko dediščino
Kot piše CNN, si tatova z draguljem Grand Condé nista mogla pomagati, saj ga noben resen trgovec z nakitom ni želel kupiti. »Vsak policist v Evropi ga je iskal,« je za CNN povedal Mathieu Deldicque, glavni kustos in direktor Musée Condé. Diamant je bil v lasti rodbine Condé od leta 1740, njegov natančni izvor pa še danes ni znan. Morda so ga našli v Indiji, lahko pa tudi na Borneu ali v Braziliji.
V Francijo je diamant prinesel Louis Henri de Bourbon, princ Condéja in francoski ministrski predsednik med letoma 1723 in 1726. Sprva je bil vgrajen v medaljo reda zlatega runa, pozneje pa so ga namestili v prstan. Družinska listina iz 18. stoletja je določala, da mora dragulj podedovati vsak najstarejši sin rodbine Condé. »Bil je del simbolne dediščine te družine,« je pojasnil Deldicque.
Natančne današnje vrednosti diamanta v muzeju ne želijo razkriti, kustos pa poudarja, da so naravni rožnati diamanti med najredkejšimi in najdražjimi dragulji na trgu. Podoben diamant so leta 1983 ocenili na 500.000 do 600.000 dolarjev, leta 2010 pa so precej večji rožnati diamant prodali za 46 milijonov dolarjev. Grand Condé ima ob tem še zanimivo zgodovino, ki mu daje dodatno vrednost.
Ukrepi proti novi tatvini
Na odločitev za razstavo je vplivala tudi tatvina dragocenosti iz pariškega Louvra oktobra lani. V ropu so tedaj ukradli več zgodovinskih kronskih draguljev, številnih pa oblasti še niso našle. Deldicque je zaradi tega več tednov razmišljal, ali bi razstavo Grand Condéja prestavili ali celo odpovedali.
Muzej se je kljub temu odločil, da načrtov ne spremeni. So pa sprejeli ukrepe, ki naj bi otežili morebitno novo tatvino. S podporo pariške šole nakita L'École so gemologi iz Francije, Kanade in Švice izvedli tudi obsežne raziskave kemične sestave, redkosti, čistosti in gostote diamanta. Zbrani podatki bodo javno dostopni, njihov namen pa je ustvariti nekakšno »osebno izkaznico« kamna, zaradi katere bi ga bilo mogoče zanesljivo prepoznati in zato zelo težko prodati.
Razstava je pomembnejša od tveganja
Deldicque meni, da tveganja ne bi smela preprečiti javne predstavitve tako pomembnega predmeta. Dragi kamni so po njegovem mnenju hkrati umetnine in dela narave, ki jih ni mogoče v celoti doživeti na fotografijah ali posnetkih. »Njegova barva, svetloba in prisotnost so tako močne, da ga je treba videti v živo,« je pojasnil. Pri Grand Condéju je poleg izrazito rožnate barve mogoče opaziti tudi rahel oranžni odtenek.
V zadnjem času so roparji ukradli tudi druge dragocene dragulje. Med drugim so na Dunaju pred kratkim ukradli diamantno ogrlico, ki je bila nekoč v lasti egiptovske kraljeve družine in je vredna približno štiri milijone dolarjev.
