Današnji sedemdesetletniki so po svojih fizičnih in kognitivnih sposobnostih izenačeni s šestdesetletniki izpred dveh desetletij, ugotavljajo strokovnjaki. Po besedah dr. Bruna Vellasa, priznanega geriatra in ustanovitelja inštituta IHU HealthAge v Toulousu, bi ob upoštevanju hitrega napredka medicine v prihodnjih desetih letih osemdesetletniki lahko ohranili sposobnosti, ki so bile nekoč značilne za ljudi v šestdesetih letih.
V nedavnem intervjuju za časnik La Vanguardia konec avgusta je poudaril, da glede na to, da skoraj tretjino življenja preživimo po šestdesetem letu, postaja ključnega pomena proaktivno ohranjanje tako imenovane intrinzične kapacitete, torej vida, sluha, mobilnosti, spomina in splošne vitalnosti.
Preventivno ukrepanje
Svetovna zdravstvena organizacija in vodilni strokovnjaki opozarjajo, da je preprečevanje tako imenovane starostne krhkosti ključno za izogibanje odvisnosti od tuje pomoči. Tradicionalno se je zdravstvo z ostarelimi začelo intenzivneje ukvarjati šele po osemdesetem letu, ko so se zdravstvene težave že nakopičile. Nova strategija pa zahteva zgodnje in preventivno ukrepanje.
V sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo je Vellasov inštitut razvil program ICOPE (Celostna oskrba za starejše). Ta sistem z uporabo digitalnih orodij, kot je aplikacija ICOPE Monitor, omogoča redno in preprosto spremljanje ključnih telesnih ter kognitivnih funkcij pri ljudeh, starejših od 50 let. Samo v Franciji v tem inovativnem sistemu že aktivno sodeluje okoli 150.000 ljudi. Množični podatki zdravnikom omogočajo, da zaznajo prve subtilne znake upada sposobnosti in lahko posredujejo, še preden ti vodijo v resnejša obolenja ali invalidnost.
Razumevanje biološke starosti
V ozadju teh prizadevanj stoji poglobljeno razumevanje biološke starosti, ki se v praksi pogosto drastično razlikuje od kronološke. Celice in organi se namreč ne starajo pri vseh ljudeh enako hitro. Znanstveniki opozarjajo, da pospešeno biološko staranje predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja razvoja alzheimerjeve bolezni in drugih demenc.
Da bi te molekularne mehanizme zaznali pravočasno, se raziskovalci naslanjajo na analitiko podatkov. Program INSPIRE, ki prav tako poteka v Toulousu, s pomočjo umetne inteligence in tehnologij preučuje na tisoče beljakovin v krvi hkrati. Končni cilj je vzpostaviti natančne krvne biomarkerje, ki bi razkrili neugodne poti staranja in strokovnjakom omogočili personalizirane intervencije na podlagi življenjskega sloga in zdravstvenega stanja, preden se bolezen sploh razvije.
Ta radikalen premik dobiva tudi močno institucionalno podporo. V začetku leta je Francoska nacionalna medicinska akademija izdala strokovne smernice, ki postavljajo stroge znanstvene temelje za novo medicinsko specializacijo. Gre za medicino zdrave dolgoživosti. S tem želijo stroko dokončno ločiti od komercialnih obljub o podaljševanju življenja in jo zasidrati v dokazani klinični praksi.
