Po poletni sproščenosti je septembra marsikdo prisiljen preklopiti nazaj v hiter ritem sodobnega življenja. Začnejo se šola, študij ali nova služba, obšolske dejavnosti otrok … Na družbenih omrežjih se je medtem uveljavil trend septembrskega »reseta« oziroma premika. Gre za nekakšno bolj umirjeno različico novoletnih zaobljub, pri kateri so v ospredju majhni koraki namesto velikih življenjskih preobratov, piše BBC.
Ustvarjalka spletnih vsebin in voditeljica podkasta Cami Sophia iz Northamptona pravi, da september prinaša konec poletne spontanosti in priložnost za ponovno vzpostavitev reda. Po njenem mnenju je smisel takšnega ponovnega zagona predvsem v tem, da človek že jeseni uredi stvari, ki bi jih sicer prelagal na januar. Podobno razmišlja Bas Verplanken, zaslužni profesor socialne psihologije na univerzi v Bathu, ki pravi, da so ljudje po večjih spremembah v življenju lahko bolj dovzetni za spreminjanje vedenjskih vzorcev.
Majhni koraki namesto popolnosti
Verplanken septembrski premik vidi kot priložnost za »preusmeritev« vsakdanjega življenja. Če določena rutina, denimo pot v službo ali šolski prevoz, deluje dobro, je ni treba spreminjati, če pa obstajajo boljše možnosti, je september primeren čas za optimizacijo. Po njegovih raziskavah lahko obdobja sprememb olajšajo sprejemanje bolj trajnostnih vedenj.
Na tiktoku se medtem vrstijo nasveti za utrjevanje nove rutine. Naj gre za pospravljanje sobe, urejanje garderobe, sprehode ali začetek branja nove knjige. Sophia opozarja, da lahko človeka množica nasvetov hitro preobremeni. Sama najprej pregleda cilje, ki si jih je zastavila na začetku leta, nato izbere tiste, ki jih še želi doseči, in določi tri majhne navade, ki jih bo dosledno ohranjala. Med njenimi primeri so sadje pri zajtrku, zelenjava pri večerji in kozarec vode pred kavo.
Ključ je zmanjšati trenje
Pri vzpostavljanju novih navad je po njenem pomembno predvsem načrtovanje. Sophia ob nedeljah določi obroke in vadbo za ves teden, včasih pa si pripravi tudi oblačila za delovne dni. Za več dni vnaprej pripravi ovsene kosmiče čez noč, s čimer zmanjša možnost, da bi zjutraj izbrala hitrejši, a manj zaželen obrok.
Tudi Verplanken meni, da morajo biti dobre navade čim bolj preproste. Namesto splošne odločitve, da bo človek na primer shujšal, svetuje zelo konkreten načrt. Ob vsakem nakupu v trgovini naj preveri vsebnost maščob in sladkorja v živilih. S tem je odločitev sprejeta že vnaprej, zato je v trenutku, ko je treba ukrepati, potrebnega manj razmišljanja. Če se takšno vedenje dovolj pogosto ponavlja, lahko sčasoma postane del rutine. Septembrski »reset« tako ni toliko tekmovanje v samodisciplini kot način, kako si vsakdan urediti tako, da je zaželena izbira tudi najlažja.
