Hrvaška je za Slovence že dolgo priljubljena počitniška izbira: po podatkih, predstavljenih ob pogovoru, so slovenski gostje ustvarili 1.599.485 prihodov in 10.558.390 prenočitev, kar je 2,6 odstotka več prihodov in 1,5 odstotka več prenočitev kot v primerljivem obdobju lani. Petrovićeva želi, da bi ob dobro znanih poletnih krajih odkrivali tudi drugačne obraze Hrvaške. Z njo smo se pogovarjali o življenju v Ljubljani, izletih na Triglav in Šmarno goro ter o tem, kam bi nas odpeljala jeseni.
V Ljubljani ste začeli novo poklicno poglavje. Kako se počutite?
Zelo lepo. Ljubljano sem prej poznala kot turistka, zdaj pa sem tukaj v povsem drugačni vlogi. Hitro sem našla svoj ritem in že se počutim doma. Veseli me tudi prisrčna dobrodošlica. Nekatere ljudi, s katerimi bom sodelovala, poznam že vrsto let, druge šele spoznavam. Prav teh novih srečanj in skupnih idej se zelo veselim.
Vaše ime ima za Slovence prav posrečen pomen. Debora pomeni čebela, čebele pa so pri nas pomemben simbol.
Res je, Debora je staro hebrejsko ime in pomeni čebela. Šele ko sem prišla v Ljubljano, sem bolje spoznala, koliko čebele pomenijo Slovencem. Všeč mi je simbolika pridnosti in delavnosti, ki je povezana z njimi.
Če želite postati prava Slovenka, boste morali še na Triglav.
Sem že bila! Na Triglav sem se povzpela leta 2012 po Tominškovi poti. Vreme nam ni bilo ravno naklonjeno, rahlo je deževalo in na vrhu zaradi megle skoraj nismo imeli razgleda. Ko smo prišli na Kredarico, pa se je razjasnilo. Preden vprašate, bila sem tudi že na Šmarni gori in dvakrat prehodila Pot ob žici. Imam tudi dve medalji. Zato mislim, da mi boste težko našli kakšen ljubljanski izziv, ki ga še nisem opravila.
Kaj vas je pri Slovencih najbolj prijetno presenetilo?
Vedela sem, da sta si naši državi blizu, odkar sem tukaj, pa še bolj opažam, koliko skupnega imamo. Ljudje so prijazni in odprti, njihova naklonjenost Hrvaški pa je iskrena. Tudi Ljubljana mi zelo ustreza kot mesto za življenje.
Slovenci radi rečemo, da Hrvaško poznamo kot lasten žep. Kaj nam še lahko pokažete?
Slovenskim gostom res ni treba predstavljati Hrvaške od začetka. Zelo dobro jo poznajo in jo imajo radi. Ko se pogovarjam z ljudmi, ugotavljam, da ima skoraj vsak svoj najljubši hrvaški kotiček. Nekdo je navdušen nad Visom, drugi nad Korčulo ali Dubrovnikom, mnogi se vedno znova vračajo v Istro ali na Krk.
To je naša velika prednost, hkrati pa izziv. Poiskati moramo nove zgodbe in nove razloge, da se slovenski gostje vračajo tudi zunaj glavne sezone in obiščejo kraje, ki jih morda še ne poznajo.
Poletje je za nami. Kakšna je Hrvaška jeseni?
Na svoj način je lahko celo lepša. Poleti imamo vsi radi sonce in morje, a marsikje je zelo vroče in tudi precej gneče. Ko se sezona umiri, dobiš prostor, da opaziš podrobnosti. Takrat pridejo bolj do izraza kulinarika, festivali, pohodniške poti in pristna doživetja. Jesen je zame čudovit čas za obisk Hrvaške.
Kam bi jeseni odpeljali prijatelje iz Slovenije?
To je zelo težko vprašanje, ker bi jim rada pokazala toliko krajev! Zagotovo bi šli v Dubrovnik, ko je manj gneče. Morda bi se bilo mogoče še kopati. Nato bi obiskali Pelješac v času trgatve, se odpravili v Paklenico na pohod, na Plitviška jezera občudovat jesenske barve, v Istro na kolesarjenje in tartufe ali pa v Gorski kotar.
Slovenski gostje so letos ustvarili za 2,6 odstotka več prihodov in 1,5 odstotka več prenočitev kot v primerljivem obdobju lani. Kaj vam pove ta številka?
Da je Slovenija za nas izjemno pomemben trg. Slovenski gostje Hrvaški ostajajo zvesti, kar zelo cenimo. Prav zato čutim veliko odgovornost. Njihovega zaupanja ne smemo jemati za samoumevno; še naprej se moramo truditi, da se bodo pri nas dobro počutili in odkrivali kaj novega.
Kaj si želite, da bi slovensko predstavništvo Hrvaške turistične skupnosti pomenilo v prihodnjih letih?
Želimo si predvsem, da bi bilo prostor srečevanja, prostor, kjer se bodo rojevale nove ideje. Verjamem, da je ključni, skoraj čarobni element vsake uspešne turistične zgodbe prav človek. Povezovanje ljudi in destinacij z dobrimi idejami je po mojem mnenju recept za uspeh. Tako vidim tudi našo vlogo tukaj v Sloveniji – kot nekoga, ki bo povezoval ljudi.
