Znano je, da toplejša voda zadržuje manj kisika, zato se bodo oceanske vode zaradi podnebnih sprememb starale hitreje, kar bi lahko imelo dramatične posledice za podvodne ekosisteme. Doslej pa ni bilo jasno, kako se bo ta premik odrazil v različnih regijah.
Kot poroča portal sciencealert.com, je ekipa raziskovalcev z Univerze v Kaliforniji v San Diegu zagnala poenostavljen model kroženja oceanov, ki seže sto let v prihodnost, ter preučila, kako bi segrevanje lahko vplivalo na različne dele oceana in raven kisika v njem.
Rezultati raziskave, objavljeni v reviji AGU Advances, odkrivajo in pojasnjujejo na prvi pogled paradoksalen prihodnji scenarij: v prihodnjih letih se bo »mlada« voda starala, »stara« pa postajal mlajša.
To se še posebej izrazito kaže na globini med 200 in 1000 metri, ki deluje kot prehodna plast med toplo in dobro premešano površinsko plastjo ter hladnejšim globokim oceanom. Zelo poenostavljeno povedano: višje temperature vodijo v manjše kroženje med temi plastmi, vendar se posledice upočasnjevanja od kraja do kraja razlikujejo.
»Uporabljamo idealizirane simulacije modelov, da bi ponazorili spremembe v kroženju, ki jih povzroča segrevanje in ki v pacifiški vodni plasti oz. termoklinu pod vplivom napovedanih podnebnih sprememb poganjajo vzorec 'mladi se starajo, stari pa postajajo mlajši',« pojasnjujejo raziskovalci v objavljenem članku.
Toplejša voda je manj gostejša od hladne, kar povzroča plastenje. Ker se ocean segreva, se temperaturna razlika med njegovim vrhom in dnom povečuje, zaradi česar so medsebojni vplivi med plastmi manj verjetni.
Sciencealert.com navaja, da vzorci vetrov povzročajo, da se različni deli Tihega oceana obnašajo različno. V subtropskem severnem delu Tihega oceana na termoklin v največji meri vpliva mešanje z mlajšo in bolj svežo vodo z vrha – ker se to mešanje upočasnjuje, se voda stara.
V tropskem pasu Tihega oceana na termoklin bolj vpliva starejša in manj sveža voda iz globin. Raziskovalci so dokazali, da se bo tudi to mešanje upočasnilo, kar pomeni, da bodo te vodne regije postajale mlajše.
Kot ugotavlja študija, je ta drugi rezultat mogoče pripisati učinku »daljinskega upravljanja«, ki ga povzroča segrevanje Južnega oceana okoli Antarktike.
»Ta razlika v spremembah kisika in starosti je posledica upočasnitve vertikalnih hitrosti, ki jo poganja kombinacija toplotnih silnic pacifiškega bazena in oddaljenega Južnega oceana,« po poročanju sciencealert.com pišejo avtorji.
Čeprav so prejšnje študije že napovedovale spremembe ravni kisika v Tihem oceanu, ugotovitve te raziskave ponujajo podrobnejši vpogled v to, kaj se bo verjetno dogajalo v različnih delih oceana in v kolikšni meri se bo upočasnilo navpično kroženje vode.
Čeprav se ta študija ne ukvarja z analizo vplivov na morske ekosisteme, raziskovalci opozarjajo, da bi lahko severni Tihi ocean utrpel najpomembnejše spremembe glede življenjskih pogojev za morski svet.
Sciencealert.com še navaja, da bodo prihodnje študije, ki bodo gradile na teh ugotovitvah, morale uporabiti podrobnejše modele in napovedi, ki bodo vključevale na primer spremembe v vzorcih vetrov, da bi raziskovalci dobili celotno sliko o tem, kaj naslednje stoletje prinaša Tihemu oceanu.
»Te s segrevanjem povzročene spremembe v kroženju igrajo ključno vlogo pri oblikovanju fizikalnega, biogeokemičnega in ekosistemskega odziva Tihega oceana na antropogene podnebne spremembe,« zaključujejo raziskovalci.
