Mercedesov električni športni terenec GLC naredi vtis, takoj ko ga vidiš. Avto ob dolžini 4,86 metra ne skriva svojih zajetnih dveh ton in pol, a po zaslugi nekaterih zlomljenih in raztegnjenih linij ne deluje kot aerodinamično optimizirana amorfna kepa. Ima karakter, kaže znake odločitev oblikovalcev, predvsem pa je videti hiter. Ima tudi znake morda malce pretirane pompoznosti. Zlasti pri ogromni prednji maski. Razumemo. Gre za avto s trikrako zvezdo. Vsi jo morajo videti. Zato jo najdeš tudi v lučeh. Priznam, te so videti kul. Še bolj posrečen pa se zdi pikslasti dizajn maske okoli zvezde na nosu vozila.
V notranjosti oko zagotovo najprej pritegne ogromen zaslon, razprostrt čez praktično vso armaturo. Čeprav gre za enotno steklo brez prekinitev zaslona, pod površjem predeli zaslona delujejo ločeno. Del pred sovoznikom se niti ne odziva na dotik, če avto ne zazna potnika na sovoznikovem sedežu. Res impresivno in tudi estetsko. Veliko lepše od kar tako nameščenih tablic, ki ne kažejo zanimanja, da bi bile del avtomobila kot celote.
Se pa velikemu zaslonu ne smemo pustiti. Kot je v filmu Perverznežev vodnik po filmu opozoril Slavoj Žižek, so v kinodvorani zavese in ves lišp okoli platna tam, da nas zavedejo, da to, kar gledamo ni ravno na nivoju. Obrnjeno je pri GLC zaslon tisti, ki zakriva vprašljivo kakovost zaves.
Kakovost notranjosti je večinoma zelo dobra. Opcije segajo od imitacije usnja do pravega usnja. Vračajo se fizični gumbi na volanu, mnoge funkcije pa so še vedno omejene na zaslon. Med drugim klima. Nekatere je tudi težko najti.
Vseeno se človek počuti fino in udobno. Prostora je tudi veliko. Z medosno razdaljo 2,97 metra ne bo težav z nameščanjem otroških sedežev in tudi tačke naraščaja bodo imele dovolj prostora, da hrbtišča prednjih sedežev ne bodo nujno blatna. Zna pa postati malenkost tesno, če se zadaj prevažajo tri odrasle osebe.
Prtljažnik ponuja 570 litrov, dodatnih 128 litrov pa najdemo pod sprednjim pokrovom. S podrto zadnjo klopjo je govor celo o 1740 litrih prostora.
Večinoma torej pohvalno in primerno visoki ceni avtomobila. Potem pa ti roka oplazi votlo plastiko sredinske konzole in v telesu dobiš tisti občutek, kot bi nekdo popraskal po tabli. Kmalu isto plastiko opaziš tudi okoli zračnih šob in celo okoli zvočnikov. Ves blišč mercedesa se v hipu razblini. Zamenja ga vtis sedenja v poceni ponaredku s Temuja. Škoda. Ta plastika tudi ne deluje trpežno.
Ko avto zapelje na cesto, ponuja mnogo asistenčnih sistemov. Kdor rad vozi, jih bo večinoma ignoriral. Pridejo pa prav zavore v sili pred naletom in podobna opozorila. Čestitati je treba tudi pomočniku parkiranja. Ta sam išče parkirne prostore in se večinoma zna vanje tudi stisniti. Tudi ko je tako, da bi imel človek težave. Se pa kdaj tudi zmede. Zgodilo se je v parkirni hiši. Situacija niti ni bila zahtevna, a je vseeno zagnal manjšo paniko, za rešitev situacije pa prosil človeškega voznika. No, dobro je, da je znal pravočasno oceniti meje svojih zmogljivosti.
Parkiranje in vožnjo v tesnih okoliščinah olajša doplačljivo krmiljenje zadnje osi, ki obračalni krog skrajša na 11,2 metra. Skupaj z zračnim vzmetenjem AIRMATIC stane 3236,66 evra. Zanimivo funkcijo pa premore tudi zračno vzmetenje. Podatke o nepravilnosti cest naj bi pošiljal v Mercedesov oblak, od tam pa naj bi podatke črpali drugi podprti Mercedesovi avtomobili in se pripravili na nepravilnost, še preden vanjo zadenejo.
Tudi sicer je zračno vzmetenje avtomobila fantastično. Vožnja je udobna in tiha. Takšna za poslušanje klasike in odklop od vseh dnevnih skrbi. Če se odločimo za malo bolj čvrsto nastavitev vzmetenja, pa stvar deluje tudi dokaj agresivno, četudi se v zameno ne odpove udobju. Avto postane zgolj še za odtenek bolj osredotočen med vožnjo.
Ima tudi kaj pokazati glede zmogljivosti. Z močjo 489 konjev (360 kW) in 800 Nm štirikolesnega navora do stotice potegne v bliskovitih 4,3 sekunde. Najvišja hitrost je nastavljena na 210 kilometrov na uro. Za seboj zmore vleči 2,4 tone težko prikolico. Poraba pa je teži avtomobila primerna. Med testom v žgoči poletni vročini z navito klimo smo porabili 19,1 kWh na 100 kilometrov. To ob bateriji s kapaciteto 94 kWh pomeni okoli 492 kilometrov dosega. Obljubljali so več, a tudi tako se nekam pride. Z možnostjo polnjenja z močjo do 330 kW pa se avto od 10 do 80 odstotkov napolni v 22 minutah.
Vožnja v električnem GLC je čudovita izkušnja, saj avto tudi ob divjanju ne postane prostaški, temveč ohrani kultiviran značaj. Le zakaj so vanj namestili tisto temujevsko plastiko? Kdor jo lahko ignorira, bo za avto brez dodatne opreme odštel 74.900 evrov. Cena osnovnega modela GLC 250 EV pa se začne pri 67.400 evrih, a to je avto drugačnih zmogljivosti.
