Že ko začne ropotati po strehi hiše ali balkonski ograji, smo zaskrbljeni, kaj šele, ko začne klestiti med vožnjo v avtomobilu. Toča je ena bolj neprijetnih stvari, ki se nam lahko zgodijo med vožnjo. Vozniki se na avtocesti ustavljajo v odstavnih nišah ali na odstavnem pasu pod nadvozi, kljub temu da je to prepovedano. Opozorila očitno ne zaležejo. Na agenciji za varnost prometa so nam pomagali z nasveti, kako se obnašati za volanom, ko zapeljemo na območje toče.
Kako vozimo, ko nas preseneti toča?
Najpomembnejše je, da ostanemo mirni. Hitrost postopno zmanjšamo, povečamo varnostno razdaljo in vozimo čim bolj umirjeno, brez sunkovitih zaviranj ali hitrega spreminjanja smeri vožnje. Pozornost usmerimo na dogajanje pred seboj, saj se lahko zaradi toče in močnega dežja vidljivost zelo hitro poslabša, na vozišču pa se lahko pojavijo stoječa voda, veje, kamenje ali drugi predmeti. Če razmere dopuščajo, nadaljujemo vožnjo do prvega varnega mesta, kjer lahko zapustimo prometni tok. Če vozila zaradi razmer ne moremo več varno obvladovati ali je vidljivost tako slaba, da ne moremo več spremljati dogajanja na cesti, se čim prej umaknemo na počivališče, parkirišče ali drugo mesto, kjer je ustavljanje dovoljeno.
Kdaj in kje lahko ustavimo?
Vozilo lahko ustavimo na počivališču, parkirišču ali drugem urejenem mestu zunaj vozišča, kjer je ustavljanje dovoljeno in varno. Zaradi toče se nikoli ne smemo ustaviti na vozišču avtoceste ali hitre ceste, na odstavnem pasu ali v odstavni niši, prav tako ne pod nadvozom ali v predoru. Takšno ravnanje lahko povzroči nalet drugih vozil in prometno nesrečo z zelo hudimi posledicami. Odstavni pas je namenjen izključno ustavitvi v sili, ne zaščiti vozila pred vremenskimi vplivi.
Če nadaljevanje vožnje zaradi razmer objektivno ni več mogoče, govorimo o ustavitvi v sili. Takrat je treba vključiti varnostne utripalke, vozilo ustrezno označiti in poskrbeti za varnost vseh potnikov. Na avtocesti ali hitri cesti se, kadar je to mogoče, umaknemo za varnostno ograjo ter obvestimo pristojne službe.
Če zaradi neurja na avtocesti ali hitri cesti nastane zastoj, morajo vozniki takoj vzpostaviti reševalni pas in ga pustiti prostega za intervencijska vozila. Po reševalnem pasu se ne smejo voziti ali na njem ustavljati.
Če ustavimo, kako lahko zaščitimo avtomobil?
Če je mogoče, vozilo parkiramo pod nadstreškom ali v garaži oziroma na drugem mestu, kjer je zaščiteno pred točo. Če takšne možnosti ni, je bistveno pomembneje poskrbeti za varnost ljudi kot za zaščito vozila. Agencija za varnost prometa poudarja: nobena poškodba vozila ali pločevine ni vredna tveganja človeškega življenja. Zaradi zaščite avtomobila se nikoli ne smemo ustavljati na avtocesti, pod nadvozi ali na drugih mestih, kjer bi ogrožali sebe in druge udeležence v prometu.
Kako zaščititi potnike, če toča razbije steklo?
Sodobna vozila potnikom zagotavljajo visoko stopnjo zaščite tudi v zahtevnih vremenskih razmerah. Med točo naj potniki ostanejo pripeti z varnostnim pasom in ostanejo v vozilu, ki praviloma predstavlja najvarnejše zavetje. Če bi zaradi izjemno močne toče prišlo do poškodbe stekla, naj se potniki, kolikor je mogoče, zaščitijo pred drobci stekla tako, da se odmaknejo od poškodovanega stekla oziroma si z rokami zaščitijo obraz. Voznik pa naj vozilo čim prej varno ustavi na mestu, kjer je dovoljeno.
Vetrobransko steklo je pri sodobnih osebnih vozilih praviloma laminirano. Sestavljeno je iz dveh ali več plasti stekla, povezanih z vmesno plastično folijo. Ob poškodbi lahko steklo razpoka, vendar vmesna plast praviloma zadrži njegove dele skupaj in zmanjšuje možnost, da bi predmet ali drobci stekla prodrli v potniški prostor. Bočna in zadnja stekla so pogosto kaljena, lahko pa so pri nekaterih vozilih tudi laminirana. Kaljeno steklo je obdelano tako, da ima večjo mehansko trdnost in se ob porušitvi razdrobi v majhne, manj ostre delce.
Kako z vozilom ravnamo po neurju s točo?
Po neurju je priporočljivo pregledati vetrobransko, bočna in zadnje steklo, stekleno oziroma panoramsko streho, svetlobno opremo in zunanja ogledala. Če je vetrobransko steklo razpokano v voznikovem vidnem polju, če se razpoka širi, če steklo ni več stabilno ali če je zmanjšana vidljivost, vožnje ni varno nadaljevati. Vozilo naj pregleda ustrezno usposobljen serviser. Pri vozilih s kamerami in drugimi sistemi za pomoč vozniku, nameščenimi ob vetrobranskem steklu, je treba ob njegovi zamenjavi upoštevati tudi navodila proizvajalca glede preverjanja oziroma umerjanja teh sistemov.
Če je vozilo poškodovala toča, poškodbe čim prej fotografirajte in jih prijavite svoji zavarovalnici, če vaše zavarovanje krije škodo zaradi toče. Pred popravilom preverite navodila zavarovalnice glede prijave škode in morebitnega ogleda vozila.
Kako vozimo med močnimi nalivi, ko ne vidimo niti metra pred seboj?
Ob zelo močnem nalivu mora voznik hitrost prilagoditi tako, da lahko vozilo varno ustavi znotraj razdalje, ki jo vidi pred seboj. Uporablja naj zasenčene žaromete, meglenke pa le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov. Ob vključenih brisalcih (na največji hitrosti) je pomembno tudi, da deluje klimatska naprava, saj se lahko sicer vetrobransko steklo zaradi izjemne količine vode in vlage v trenutku zarosi. Če je vidljivost tako slaba, da voznik ne more več varno spremljati prometa, naj ob prvi varni priložnosti zapusti vozišče in se ustavi na počivališču ali drugem mestu, kjer je ustavljanje dovoljeno. Nikakor pa se zaradi naliva ne sme ustavljati na voznem ali odstavnem pasu avtoceste.
Ob močnem dežju je večja tudi nevarnost akvaplaninga. Če voznik začuti, da vozilo izgublja stik z voziščem, naj ostane miren, postopno popusti stopalko za plin, volan drži naravnost in se izogiba sunkovitemu zaviranju ali hitremu spreminjanju smeri vožnje.
Pred vsako potjo je priporočljivo preveriti vremensko napoved in prometne informacije. Če so napovedana močna neurja ali nalivi, je najvarnejša odločitev pogosto ta, da pot, če je mogoče, za nekaj časa preložimo.
