Vsak dan skrbimo za telo – redno telovadimo, se zdravo prehranjujemo in obiščemo zdravnika, ko zbolimo. Kaj pa naš um? Duševno zdravje prepogosto ostaja potisnjeno v temen kot, zavito v tišino in stigmo. Zato je 10. oktober, svetovni dan duševnega zdravja, ključen opomnik, da nevidne bitke, ki jih mnogi bijejo za zaprtimi vrati, zahtevajo našo polno pozornost. V njih nihče ne bi smel biti sam.

V številkah

1 od 8

ljudi na svetu živi z določeno obliko duševne motnje.

10 do 20 let

krajša je povprečna pričakovana življenjska doba ljudi s hudimi duševnimi motnjami.

280 milijonov

ljudi po vsem svetu trpi za depresijo.

71 %

ljudi s hudimi duševnimi motnjami ne prejema ustreznih zdravstvenih storitev.

301 milijon

ljudi se spopada z anksioznimi motnjami​.

50 %

vseh duševnih motenj se začne pred 14. letom starosti.

1 bilijon

dolarjev letno izgubi svetovno gospodarstvo zaradi zmanjšane produktivnosti, povezane z depresijo in anksioznostjo.

1 na 100

smrti po vsem svetu je posledica samomora.

20 %

otrok in mladostnikov po vsem svetu doživlja težave v duševnem razvoju ali zdravju.

60 %

posameznikov z duševnimi motnjami ne poišče strokovne pomoči.

V današnjem svetu nenehnega hitenja in pritiska po popolnosti moramo razumeti preprosto, a močno resnico: povsem v redu je, če včasih nismo v redu. Depresija, tesnoba in izgorelost niso znaki osebne šibkosti, temveč breme, ki ga lahko olajšamo le z razumevanjem in podporo. Ta dan nas poziva k akciji. Od nas zahteva, da ustvarimo varno okolje, v katerem je iskanje strokovne pomoči izraz poguma, ne pa priznanje poraza.

Pogovor pogosto rešuje življenja. Začne se s preprostim, iskrenim vprašanjem: »Kako se resnično počutiš?« Duševno zdravje namreč ni zgolj odsotnost bolezni; je temelj našega dobrega počutja, odpornosti in ustvarjalnosti. Čas je, da prekinemo tišino in poskrbimo, da bo skrb za naš um postala enako samoumevna in naravna kot vsakodnevna skrb za naše fizično telo. 

Priporočamo