Osamljenost že dolgo velja za resno težavo sodobne družbe, a nove ugotovitve kažejo, da njene posledice segajo daleč onkraj zgolj duševnega zdravja. Kot poročata priznani nemški znanstveni publikaciji Bild der Wissenschaft in Scinexx, kronična osamljenost pusti globoke in uničujoče posledice na našem fizičnem telesu. Najnovejše raziskave namreč razkrivajo, da nas lahko huda in dolgotrajna osamljenost stane kar do šest let zdravega življenja.
Kako osamljenost načenja imunski sistem
Znanstveniki ugotavljajo, da človeško telo dolgotrajno izolacijo dojema kot stalno grožnjo. Evolucijsko smo namreč narejeni za življenje v skupnosti, zato pomanjkanje socialnih stikov sproži pretiran odziv našega živčnega sistema. To pomeni, da je v telesu osamljene osebe nenehno povišana raven stresnih hormonov, kot je kortizol.
»Osamljenost ni zgolj prehodno čustveno stanje, temveč v našem organizmu deluje kot kronični biološki stresor, ki nenehno sproža tiha vnetja in drastično slabi našo naravno obrambo,« poudarjajo v ugotovitvah, povzetih v Bild der Wissenschaft.
Zaradi nenehnega stanja pripravljenosti (stresa) se delovanje imunskega sistema opazno poruši. Osebe, ki trpijo za hudo osamljenostjo, proizvajajo manj protiteles in so tako precej bolj dovzetne za virusne in bakterijske okužbe. Hkrati se njihov organizem težje bori proti notranjim vnetnim procesom, ki so eden glavnih dejavnikov za pospešeno staranje celic ter razvoj srčno-žilnih in presnovnih bolezni.
Nevarnost, ki presega debelost
Strokovnjaki opozarjajo na še eno alarmantno primerjavo. Vpliv kronične osamljenosti na fizično zdravje in pričakovano življenjsko dobo je tako izrazit, da ga stroka vse pogosteje izenačuje z najhujšimi fizičnimi razvadami.
»Vpliv na prezgodnjo umrljivost, ki ga prinašata huda osamljenost in socialna izoliranost, je po obremenitvi za telo primerljiv s kajenjem do 15 cigaret na dan in celo presega zdravstvena tveganja, ki jih prinašata telesna neaktivnost in huda debelost,« opozarjajo pri portalu Scinexx.
Ugotovitve teh študij služijo kot močan opomin, da so pristni in kakovostni medosebni odnosi dobesedno nujni za preživetje. Zdravstveni strokovnjaki in raziskovalci pozivajo, naj kot družba osamljenost začnemo obravnavati z enako resnostjo kot visok krvni tlak ali sladkorno bolezen. Že vzdrževanje nekaj tesnih prijateljskih vezi in redno vključevanje v socialno okolje lahko deluje kot najmočnejši ščit za naš imunski sistem ter nam povrne dragocena leta zdravega življenja.