Danes vsako leto pod splošno anestezijo opravijo več kot 350 milijonov operacij. Kljub temu pa še vedno ni povsem jasno, kako ta skrivnostna zdravila povzročijo, da zaspimo. Kot poroča BBC, pa novi podatki znanstvenikom zdaj razkrivajo temeljne mehanizme delovanja naših možganov in celo namigujejo na izvore same zavesti.
Obstaja več vrst anestetikov. Nekateri delujejo tako, da neposredno blokirajo občutek bolečine, drugi pa povzročajo zaspanost in sproščenost. Splošni anestetiki gredo še korak dlje. Ta zdravila povzročijo nezavest, kar pomeni, da nimate nikakršnega zavedanja o dogajanju okoli vas.
Med možganskimi celicami
Na voljo je cela paleta anestetikov, ki lahko izzovejo stanje nezavesti. Ti segajo od navidez inertnih plinov, kot je ksenon, ki se v praksi redko uporabljajo, pa vse do propofola, ki je najširše in najpogosteje uporabljani splošni anestetik.
Splošni anestetiki imajo lahko zelo različne kemijske zgradbe. V vsakem primeru pa je njihov končni učinek motenje komunikacije med živčnimi celicami v možganih, kar jim preprečuje medsebojno sporazumevanje. Slikanje z magnetno resonanco (MRI) jasno prikazuje, da ob tem prihaja do vsesplošnega zmanjšanja možganske dejavnosti. Vendar pa natančen mehanizem, kako to privede do uspavanja bolnika, ostaja manj jasen.
Kot prvo še vedno ni popolnoma jasno, ali stanje nezavesti, ki jo sprožijo anestetiki, zahteva popoln izklop celotnih možganov ali pa so določena področja pomembnejša od drugih.
»Tudi če se celotni možgani izklopijo, je zaradi izjemne medsebojne povezanosti možganov zelo težko ugotoviti, kaj natanko je sprožilo ta globalni izklop,« je za BBC povedal Nick Franks, profesor biofizike in anesteziologije na londonskem imperialnem kolidžu (Imperial College London). »Če pogledamo možganske posnetke, je očitno, da so nekatera območja občutljivejša in se izklopijo med prvimi, kar poraja vprašanje, ali prav ta sprožijo splošni izklop.«
Vloga možganske skorje
Franks izpostavlja talamus, jajčasto strukturo globoko v možganih, ki deluje kot osrednje stičišče med različnimi možganskimi predeli. Zdi se, da se ta predel izklopi med prvimi, ko bolnik prejme splošno anestezijo. Talamus med drugim igra ključno vlogo pri sprožitvi in ohranjanju spanja. Ali to pomeni, da anestetiki delujejo tako, da »ugrabijo« naravno spalno omrežje možganov?
»Če uspavate žival in nato stimulirate zelo specifičen del talamusa, jo lahko prebudite,« pravi Franks. »Raziskave prav tako kažejo, da je mogoče nekatere ljudi v komi prebuditi s stimulacijo talamusa. Gre torej za kritično območje za budnost.« Vendar pa so potrebne dodatne raziskave, da bi potrdili, ali je to resnično ključni mehanizem.
BBC piše, da drugi znanstveniki menijo, da je možganska skorja – zunanja nagubana plast možganov – glavni »dom zavesti« in da se morajo glavni učinki anestetikov odvijati prav tam. Vendar so vključena tudi druga možganska področja, denimo čelni (frontalni) in temeni (parietalni) reženj. Prvi leži neposredno za čelom in je odgovoren za številne dejavnosti višje ravni, kot je kritično razmišljanje, medtem ko slednji leži bolj nazaj in sodeluje pri obdelavi čutnih informacij, kot je dotik.
Tretje stanje zavesti
Pojavljajo se tudi namigi, da bi naši možgani lahko bili zmožni stanja zavesti, ki je nekje vmes – stanje, ki ni ne spanje ne budnost. Za večino ljudi »uspavanje« pomeni popolno izgubo zavesti in s tem vseh spominov na dogodke. Vendar pa to ne velja za vsakogar. Ocenjuje se, da se en od 15.000 bolnikov, ki prestanejo operacijo, po prebujanju spomni določenih vidikov posega – pojavu pravimo nezanesljiva oziroma naključna prebujenost.
BBC še navaja, da Jaideep Pandit, specialist anesteziolog iz bolnišnic oxfordske univerze (Oxford University Hospitals), verjame, da takšni posamezniki doživljajo »tretje stanje« zavesti, ki se nahaja nekje med spanjem in budnostjo oziroma med zavestjo in nezavestjo.
