Asteroid Chicxulub ob trku ni povzročil le velikih sprememb na površju Zemlje. Velike spremembe so se dogajale tudi v njenih globinah. Posledice trka so namreč segale približno 35 kilometrov globoko, pri čemer se je stalila ogromna količina kamnin.
Ko je staljena oziroma močno segreta kamnina prišla v stik z morsko vodo, je postala bolj porozna, skozi njene pore pa je začela krožiti segreta voda. Tako je nastal hidrotermalni sistem, ki je lahko v sicer ledeno mrzlih globinah zagotavljal toploto in hranila za mikroorganizme.
Vzorce kamnin dobili leta 2016
Raziskovalci so območje podrobneje preučili po vrtanju v krater leta 2016, ko so pridobili vzorce kamnin približno kilometer pod površjem.
Nova raziskava, ki jo je vodila geologinja in planetarna znanstvenica Annemarie Pickersgill iz Centra za izotopske znanosti SUERC Univerze v Glasgowu, kaže, da je bil sistem večji, kot so menili doslej.
Precej dlje je trajal tudi njegov učinek. Prejšnje ocene so mu pripisovale približno dva milijona let delovanja, nova analiza pa kaže, da je toplota pod Jukatanom vztrajala od nastanka kraterja pred 66 milijoni let do približno 58 milijonov let pred sedanjostjo.
Simulacije so namreč pokazale, da je temperatura na globini enega kilometra po trku potrebovala od 1,5 do 2,3 milijona let, da je padla na približno 90 stopinj Celzija. Pod 50 stopinj Celzija se je spustila šele po približno petih milijonih let, ko je bilo okolje še vedno dovolj toplo za uspevanje mikrobnih združb. Po šestih milijonih let je pretok vroče vode precej oslabel, po osmih milijonih let pa se je hidrotermalni sistem dokončno ustavil.
Čas za nastanek življenja
»Daljša obdobja hidrotermalne aktivnosti ustvarjajo daljša časovna okna, v katerih lahko potekajo prebiotične kemijske reakcije, se razvije življenje, mikroorganizmom pa omogočijo širjenje,« je dejala Pickersgillova v raziskavi, objavljeni v reviji Communications Earth & Environment. Znanstveniki poudarjajo, da nova študija ne dokazuje, da je v hidrotermalnem sistemu Chicxuluba življenje dejansko obstajalo.
Podvodni hidrotermalni sistemi, ki nastanejo zaradi velikanskih trkov, obstajajo tudi drugod. Mikroorganizme so medtem našli le v osmih od približno 70 podvodnih udarnih kraterjev s takšno aktivnostjo.
Raziskava Chicxuluba zato ponuja predvsem vpogled v to, kako dolgo bi lahko udarni dogodki ustvarjali razmere, primerne za življenje. »Chicxulub je še vedno razmeroma majhen v primerjavi z udarnimi bazeni, ki so obstajali na zgodnji Zemlji in jih opažamo na drugih planetarnih telesih,« je dejala Pickersgillova. Po njenih besedah je zato mogoče, da so večji trki ustvarili še dolgotrajnejše hidrotermalne sisteme.
