»Ko izgubiš zadnji dve tekmi, ki sta odločali o finalu oziroma o bronasti medalji, nikoli ni prijetno. V teh zaključnih tekmah enostavno nismo imeli najboljših dni, a po nekaj prespanih nočeh se vendarle lahko zavedamo, da je tudi četrto mesto izjemen rezultat. V športu ne gre vedno vse po naših željah, saj imajo tudi v številnih drugih državah podobne ambicije in se enako trudijo. Uvrstitev v polfinale je vseeno dokaz, da ohranjamo kontinuiteto, saj dosegamo vrhunske rezultate že vse od leta 2015 in smo še vedno pri vrhu v evropski in svetovni odbojki,« po nekoliko grenkem zaključku evropskega prvenstva, na katerem se je naša reprezentanca spet do zadnjega dne borila za medalje, ugotavlja Metod Ropret, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije.

predsednik OZS Metod Ropret13.05.2024 - novinarska konferenca Odbojkarske zveze Slovenije pred začetkom svetovne lige narodovFOTO: Luka Cjuha / Foto: Luka Cjuha

Metod Ropret, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije: »Pred letošnjo sezono smo se bali, da menjava generacij ne bo potekala tako gladko, a nas osvojeno tretje mesto v ligi narodov in četrto mesto na evropskem prvenstvu lahko pomirjata in opogumljata.« / Foto: Luka Cjuha

Stalno pri vrhu

Niz osvojenih slovenskih medalj na evropskih prvenstvih je res impresiven. Leta 2015 smo osvojili svoje prvo srebro, ki smo mu v letih 2019 in 2021 po finalnih porazih proti Srbiji oziroma Italiji dodali še dve srebrni medalji, leta 2023 pa po zmagi proti Franciji še prvo bronasto odličje.

V tem obdobju se s tolikšnim številom medalj, resda še žlahtnejših (dve zlati in dve srebrni), lahko pohvali le Poljska, z za nas še nedoseženim naslovom prvakov pa se v tem času kitijo še Italija, Francija (obe sta od leta 2015 osvojili zlato in srebro), Srbija (zlato in bron) ter Rusija (zlato), medtem ko sta se med dobitniki medalj pojavili le še Nemčija (srebro) in Finska (bron). V celotni zgodovini evropskih prvenstev se slovenski odbojkarji s svojim izkupičkom medalj, ki vsaj po številu presega druge najbolj priljubljene ekipne športe (košarkarji se ponašajo z naslovom prvakov iz leta 2017, rokometaši pa s srebrom iz leta 2004), uvrščajo na 12. mesto.

Celo Italijani kot gostitelji letošnjih zaključnih bojev niso mogli nadoknaditi nezadostne pripravljenosti svojega zvezdnika Alessandra Michieletta in so izpadli že v četrtfinalu, reprezentancam manjših držav, kakršna je naša, pa se še bolj kot drugim pozna odsotnost ali nepripravljenost vsakega igralca, ki bi lahko kaj prispeval na igrišču. Naš sogovornik vseeno ni iskal tovrstnih opravičil, ampak je izrazil predvsem zadovoljstvo nad uspešno vključitvijo in napredkom nekaterih mlajših igralcev, med katerimi ima glavno vlogo Nik Mujanović.

Vsi presežki slovenskih odbojkarjev

Čeprav jim na evropskem prvenstvu ni uspelo osvojiti že pete kolajne, so slovenski reprezentanti še enkrat potrdili, da sodijo v evropski vrh. 

 

Najbolj je izstopal Jan Kozamernik, ki pa ne glede na statistiko ni bil izbran v idealno postavo evropskega prvenstva. 30-letni srednji bloker je evropsko prvenstvo končal na vrhu lestvice najboljših blokerjev. Nasprotnikom je podelil kar 29 blokov, kar je bilo največ med vsemi igralci na prvenstvu. Drugo mesto je zasedel Belgijec Martijn Colson s 24 bloki, tretji pa je bil Finec Miika Haapaniemi s 23.

 

Odbojkarska zveza Slovenije izpostavlja tudi odlično statistiko Nika Mujanovića, ki se je že v letošnji elitni ligi narodov izkazal z izjemnimi predstavami. Na evropskem prvenstvu je zbral 150 točk in bil s tem drugi najučinkovitejši igralec prvenstva. Uspešnejši je bil le Finec Luka Martilla, ki je dosegel 157 točk, tretji pa je bil njegov rojak Joonas Jokela s 149 točkami. ​

 

Mujanović je bil posebej učinkovit tudi v napadu: s 120 uspešnimi napadalnimi udarci je zasedel šesto mesto na lestvici najuspešnejših napadalcev. Pred njim so bili Martilla s 132 točkami, Jokela s 129 ter Belgijec Ferre Reggers in Francoz Theo Faure, ki sta jih zbrala po 121. Enak izkupiček kot Mujanović je imel Bolgar Aleksandar Nikolov.

 

Slovenski reprezentant je bil uspešen tudi pri začetnih udarcih. Mujanović je dosegel 18 asov, prav toliko kot Simeon Nikolov. Na vrhu lestvice je bil Ukrajinec Oleg Plotnicki z 20 asi, ki jih je dosegel na samo šestih tekmah, medtem ko je Martilla do 19 asov prišel v devetih nastopih. Aleksandar Nikolov in Yuri Romano sta jih zbrala po 15.

 

Med najboljše na prvenstvu se je uvrstil še en Slovenec. Jani Kovačič je s 35,96 odstotka idealnih sprejemov zasedel sedmo mesto med najnatančnejšimi sprejemalci. Najboljši je bil Šved Joel Andersson s 44 odstotki, sledila sta Ukrajinec Oleksandr Boiko s 43,80 in Bolgar Jasmin Veličkov z 41,91 odstotka. (tla)

»Pred letošnjo sezono smo se bali, da menjava generacij ne bo potekala tako gladko, a nas osvojeno tretje mesto v ligi narodov in četrto mesto na evropskem prvenstvu lahko pomirjata in opogumljata. Za tako uspešen prehod imajo seveda veliko zaslug prav starejši igralci, ki mladim pri tem zelo pomagajo s svojim zgledom in pristopom. Zaradi tega so bile naše ambicije še višje, a za tekme v končnici je mladim vendarle še manjkalo nekaj dragocenih izkušenj. Te so pridobili tudi na letošnjem evropskem prvenstvu in jim bodo prav prišle prihodnjič, ko se bodo v odločilnih trenutkih znašli pod pritiskom. Letos smo pogrešali nekaj ključnih igralcev, a nas veseli, da bo Tonček Štern prihodnjo sezono spet nared po poškodbi.

V celotni zgodovini evropskih prvenstev se slovenski odbojkarji s svojim izkupičkom medalj, ki vsaj po številu presega druge najbolj priljubljene ekipne športe (košarkarji se ponašajo z naslovom prvakov iz leta 2017, rokometaši pa s srebrom iz leta 2004), uvrščajo na 12. mesto.

Optimističen glede svojega okrevanja je tudi Tine Urnaut, prav tako bo na voljo moj sin Gregor, ki je letošnje leto posvetil gradnji doma,« pravi prvi mož odbojkarske zveze, s čigar prihodom sovpadajo tudi prvi uspehi naših odbojkarjev.

Letos so za zadovoljstvo poskrbele še naše odbojkarice, ki so se prvič uvrstile v ligo narodov.

Veliki izzivi

»Dekletom je v zadnjih dveh letih uspel velik preskok, saj pred petimi leti nismo mogli še niti sanjati o njihovem nastopanju v takšnem tekmovanju. To je res vredno spoštovanja in pohvale, prinaša pa seveda tudi nove izzive, odrekanja in napore zaradi potovanj po vsem svetu. Veliki izzivi in naloge v prihodnjih dveh sezonah čakajo tudi naše fante, ki si morajo še zagotoviti uvrstitev na olimpijske igre v Los Angelesu. Zadnja poraza proti reprezentancama Grčije in Finske, ki sta na svetovni lestvici precej za nami, sta nam odnesla kar nekaj pomembnih točk. Ker se v tekmovanja vračajo tudi Rusi, bo uvrstitev na prihodnje olimpijske igre še težja, zanjo pa bo ključna prav čim boljša uvrstitev na svetovni lestvici,« opozarja Ropret, ki se mu mandat na čelu Odbojkarske zveze Slovenije izteče ob koncu sedanjega olimpijskega cikla, pred tem pa se bo letos potegoval še za nov mandat župana Brezovice.

Volleyball - European Men's Volleyball Championship 2026 - Third Place - Finland v Slovenia - Unipol Forum, Milan, Italy - September 26, 2026 Slovenia players react REUTERS/Stoyan Nenov / Foto: Stoyan Nenov

Slovenska odbojkarska reprezentanca je kljub porazu na tekmi za tretje mesto znova dokazala, da že več kot desetletje sodi v evropski vrh. / Foto: Reuters

Prihodnje leto naše odbojkarje čaka še svetovno prvenstvo na Poljskem, ki bo imelo še dodatno težo, saj se bodo poleg Poljakov, ki so si olimpijsko vstopnico že zagotovili z novim naslovom evropskih prvakov, še tri najboljše reprezentance lahko prebile na olimpijske igre v Los Angelesu. Ker dodatnih kvalifikacij ne bo, bo zadnja možnost za olimpijski nastop čim boljša uvrstitev na svetovni lestvici po rednem delu lige narodov leta 2028, ko bodo podeljene še zadnje tri vozovnice.

Leto 2028 prinaša tudi novo evropsko prvenstvo, na katero pa se mora Slovenija še uvrstiti, da bi se znova lahko podala v lov na edino medaljo, ki se ji na njih še izmika. 

Priporočamo