Kako pomembna je robotika v naši družbi, pove tudi dejstvo, da že več kot 20 let poteka svetovna olimpijada v robotiki. Morda vse do danes niste vedeli zanjo. Toda to je eden največjih globalnih dogodkov za mlade na področju znanosti, tehnologije, matematike in inženirstva. Več deset tisoč ekip po vsem svetu se poteguje za sam svetovni vrh, nakar se najboljše iz več kot 90 držav, okoli 600 ekip, uvrstijo v finale, na svetovno olimpijado. Čeprav gre za tekmovanje, prav nič drugačno kot v športu, kjer prvi pobere vso slavo, pa je olimpijada tudi velika izmenjevalnica idej in izkušenj med mladimi, iskalnica talentov univerz in tehnoloških podjetij, obenem pa prostor medsebojnega sodelovanja. Ne glede na razlike med posamezniki. Da je ekipa na takem tekmovanju uspešna, niso potrebna le strogo inženirska znanja, temveč tudi mehkejše veščine, strategija, povezovanje ekipe, je v tokratnem članku povedal Miha Miklavc, ustanovitelj Brihtne buče, nekakšne kovnice bodočih inženirjev in inovatorjev pri nas. Če torej ni nekoga, ki bo držal ekipo skupaj, bo težko uspešna.
Večjo sporočilnost in razmislek naši družbi in državnemu vodstvu je težko podati. Sodelovanje. In to vseh vej znanosti, kljub različnosti. Najuspešnejša podjetja in družbe sveta se tega dobro zavedajo. Skandinavske države, Nizozemska, Singapur so tiste države, ki uspešno združujejo tehnične in družbeno-humanistične kadre, saj vedo, da lahko tehnologija brez razumevanja človeške psihologije, družbe in etike naredi človeštvu več škode kot koristi. Inženirji tam redno sodelujejo z družboslovnim kadrom, ki ima tudi pomembno besedo pri razvoju tehnologije.
Od razvoja skočimo k povsem vsakdanjemu življenju posameznika. Singapurska vlada je prav zaradi večjega opismenjevanja svojih državljanov, predvsem tistih, ki najprej uporabljajo telefon, zaradi odvisnosti od družbenih omrežij ter dolgoročne zaščite mentalnega zdravja in inteligence svojega prebivalstva uvedla petletni vladni program, ki državljanom plačuje, da berejo knjige. Ali jim bo uspelo spremeniti človeške navade, bo pokazal čas, je pa ta korak ponovno pokazal na sodelovanje naravoslovja in družboslovja.
Pri nas pa vladajoči radi ustvarjajo javno mnenje, kako nepotreben je družboslovni kader, ki da bolj kot ne samo zažira državni proračun in sistem. Taka mnenja je najlažje, kako prikladno, širiti prav prek družbenih omrežij in ne poglobljenega branja ali intervjujev. Toda lahko imate najboljše posamezne tehnologe, matematike, programerje, mehanike, ki razvijajo vrhunske tehnološke rešitve, če nimate ob njih tudi močne mreže družboslovnega kadra, ki razume delovanje družbe in posameznikov, potem si je dolgoročno težko predstavljati uspešno državo.
