Noč Modrijanov in Modrijani. Dogodek in ansambel, ki je na narodnozabavni sceni dobrega četrt stoletja. In v tem času je Modrijanom uspelo doseči, da se mladi ne norčujejo več, če nekdo posluša ali igra harmoniko. Ravno nasprotno. Veselice so kraj, kjer je vedno več mladih.
Da so fenomen, so dokazali tudi v Stožicah, kjer so v dveh nočeh 20.000-glavo množico oboževalcev dobre štiri ure zabavali v ritmu polk in valčkov.
Glasbena smetana v Stožicah
Kar nekaj dni po Noči Modrijanov oziroma dveh so bila družbena omrežja polna fotografij in vtisov tistega, kar so Modrijani s tisoč nastopajočimi pričarali v Stožicah. Veliko pa se je dogajalo tudi v zaodrju, kjer so se smukali Rok Lunaček iz skupine Flirrt, Bojan Cvjetičanin iz skupine Joker Out, Lado Bizovičar, Robert Pešut, Vili Resnik, Alfi Nipič, Elda Viler, Žan Serčič, Isaac Palma, Čuki, člani skupine Štirje kovači in na stotine drugih. Tudi otroci iz društva Zlata pentljica, ki so potrpežljivo čakali, da so stopili na velik oder in spregovorili o težki preizkušnji prebolevanja raka.
V Stožicah je bila dva dni zbrana glasbena smetana, tudi glasbeniki so se med seboj veliko fotografirali, se objemali in pomenkovali. In tudi to je del Noči Modrijanov. Modrijanom priznavajo, da jim je uspelo harmoniko postaviti na piedestal in jo približati mladim. O njih spoštljivo govorijo praktično vsi. »Noč Modrijanov je bila izjemna. Ogromno idej, truda, priprav, vaj in časa je bilo vloženih vanjo. Nas so še posebno navdušile mlade zasedbe, ki so dobile priložnost, da so oder delile z velikimi akterji slovenske glasbe,« je zapisal harmonikar in vodja glasbene šole Simon Bučar.
Novinarka radia Štajerski val Nataša Leskovšek se je koncerta udeležila delno službeno, delno zaradi nečakinje, ki je bila med nastopajočimi. »Štiri ure in 15 minut sem bila v dvorani in ves čas uživala. Prepričala sem se, da so Modrijani vzor mladim in starim. Upravičeno,« je strnila misli Leskovškova. Ganjena je bila tudi Monika Avsenik, vnukinja velikega Slavka Avsenika. »Odpeti dedkovo pesem Slovenija, od kod lepote tvoje pred polnimi Stožicami ali bolje rečeno, skupaj z vsemi, tudi z več sto gasilci, za piko na i pa z legendo, ki je pesmi dala večni pečat, Alfijem, je bilo neprecenljivo. Toliko čustev je šlo skozi mene. Od treme in odgovornosti do topline in ponosa,« se je Modrijanom poklonila pevka.
Mlada pevka Eva Brumen Košar, ki je zablestela v šovu Slovenija ima talent, v Stožicah pa je Noč Modrijanov odprla s himno, Zdravljico, je za Nedeljski dnevnik povedala: »Narodnozabavna glasba nas, mlade, povezuje bolj kot kadar koli. Tudi jaz sem njena velika oboževalka in jo z veseljem pojem, zato me polne dvorane in veselice ne presenečajo. Modrijani in harmonika so poskrbeli, da je ta glasba med mladimi spet 'in'. Iz nje se nihče več ne norčuje – nasprotno, ob njej se družimo, plešemo in ustvarjamo najlepše spomine. Ponosna sem, da sem del te generacije, ki oživlja domačo slovensko glasbo.«
Preprosti fantje z vasi
Kako je uspelo Modrijanom zlesti pod kožo prav mladim, smo povprašali Mira V. Kodriča, producenta več radijskih postaj. »Modrijane spremljam že dolgo, tudi zato, ker sem pred leti vodil radijsko oddajo, v kateri je bila v ospredju slovenska narodnozabavna glasba. Prav to glasbo so v obdobju zadnjih dvajsetih let Modrijani dvignili na višjo raven. Njim gre zahvala, da se »frajtonarica« ne sliši več zgolj v radijskih čestitkah ali ob nedeljski goveji juhi. Z njimi se je začela neka nova era, saj so to zvrst začeli poslušati tudi mladi. Ti moja rožica pa pojejo celo na Kitajskem. Sam sem bil na petih Nočeh Modrijanov in vsakič znova sem presenečen, kako jim je uspelo napolniti vse dvorane, od celjskega Golovca in Zlatoroga do Stožic. Zato kapo dol, ker tisti, ki vsaj malo poznamo zakulisno dogajanje in organizacijo prireditev tovrstnega kova, vemo, koliko truda in človeka to terja. In morda je prav to fenomen Modrijanov, da so fantje od začetka do konca vpeti v celostno izvedbo prireditve. Seveda ne sami, temveč s pomočjo prijateljev in znancev, ki so del ustvarjalne ekipe. Vsem pa so za to tudi neizmerno hvaležni, kar javno povedo. Ob vsem tem so ostali preprosti 'fantje z vasi'. In tudi njihovo prijateljstvo ni zaigrano, je pristno, kar so gotovo prepoznali tudi ljudje,« še pravi Kodrič, ki je prepričan, da se je Modrijanom kombinacija pristnosti, truda in discipline obrestovala.
Da narodnozabavna glasba ne bi dosegla takšne ravni, če ne bi bilo Modrijanov, meni tudi Miha Kropec, vodja ansambla Galama, ki je pomagal pri snovanju posebne edicije harmonike Modrijani, ki jo je izdelal Robert Butolen, prvi dve pa so Modrijani podarili slepemu Tilnu Kogovšku in Gašperju Jelencu, ki diatonično harmoniko po poškodbi roke igra zgolj s tremi prsti. »Še pred desetimi leti so Stožice razprodali le Magnifico, Nina Pušlar, Jan Plestenjak in drugi zabavni izvajalci. Zdaj je Modrijanom uspelo razprodati kar dve noči, kar je velik dosežek. Galamovci pa opažamo tudi, da ko na veselici igramo Modrijanove uspešnice Moja, Trmoglavka, Ti moja rožica in druge, gredo na plesišče vsi. Če ne bi igrali njihovih hitov, tudi mi ne bi bili tako uspešni,« je prepričan Kropec. »Veličasten dogodek slovenske narodnozabavne in zabavne glasbe v Stožicah smo doživljali vsak na svoj način. Eni kot gledalci in poslušalci, drugi kot nastopajoči na odru, tretji kot poznavalci oziroma ustvarjalci tovrstnih dogodkov in televizijskih vsebin. V vseh primerih je bil to presežek 'za prste polizat'. Čestitke Blažu in preostalim Modrijanom ter vsem drugim zaslužnim in vpletenim,« pa je misli vodja strnil Čukov Jože Potrebuješ, scenarist številnih uspešnih zabavnoglasbenih televizijskih oddaj.
