S prihodom toplejših dni in več sonca se na Dunaju začenja nova vrtnarska sezona, ki prinaša nadaljnji razcvet urbanega vrtnarjenja. Avstrijska prestolnica že vrsto let sistematično vlaga v zelene površine, pri čemer vrtičkarske pobude vse bolj postajajo del širše strategije trajnostnega razvoja in krepitve lokalnih skupnosti.
Prijavilo se je več kot 10.000 ljudi
Pomemben korak v tej smeri predstavlja pilotni projekt Wiener StadtGartl, ki so ga zagnali poleti 2025. Gre za inovativno pobudo, ki prebivalcem omogoča najem vrtnih parcel na začasno neizkoriščenih mestnih zemljiščih. V letu 2026 projekt prehaja v svojo prvo polno sezono. Trenutno 49 družin obdeluje vrtove v 21. in 22. dunajskem okrožju, zanimanje pa je bilo že od začetka izjemno – prijavilo se je okoli 10.000 ljudi.
Parcele, velike od 70 do 110 kvadratnih metrov, ponujajo dovolj prostora tako za vrtnarjenje kot za druženje. Vsaka vključuje tudi manjši pokrit del za shranjevanje orodja in vrtnega pohištva. Letni strošek najema znaša do 460 evrov, pri čemer so v ceno vključeni tudi stroški vode in elektrike. Najemniki lahko parcele uporabljajo tri sezone, nato jih mesto dodeli novim uporabnikom, s čimer želijo omogočiti dostop do vrtnarjenja čim širšemu krogu prebivalcev.
Projekt temelji na trajnostnih načelih. Uporabljeni so bili okolju prijazni materiali, reciklirane surovine in zelene strehe, pri izvedbi pa so sodelovala tudi socialno usmerjena združenja, ki pomagajo ljudem pri vključevanju na trg dela.
Po mestu urejenih že okoli 1800 takšnih površin
Poleg tega Dunaj že vrsto let razvija tudi pobudo za ozelenjevanje površin ob mestnih drevesih, kjer lahko prebivalci prostovoljno skrbijo za manjše gredice. Danes je po mestu urejenih že okoli 1800 takšnih površin, kar kaže na visoko stopnjo sodelovanja prebivalcev. Pobuda prispeva k izboljšanju mikroklime, povečuje biotsko raznovrstnost ter krepi občutek pripadnosti lokalnemu okolju.
Na Dunaju urbanega vrtnarjenja ne razumejo več kot zgolj posamezne projekte, temveč kot pomemben element sodobnega urbanističnega načrtovanja. Zelene površine in skupnostni vrtovi so vse pogosteje vključeni že v zasnovo novih mestnih četrti, kjer služijo kot prostori srečevanja, pridelave hrane in izboljševanja življenjskega okolja.
Skrb za drevesne grede
Prebivalci pa se lahko vključijo tudi v pobudo, ki jim omogoča, da prevzamejo skrb za drevesne grede v svoji soseski in tako prispevajo k lepšemu ter bolj zelenemu mestnemu okolju.
Projekt povezuje že okoli 1500 Dunajčanov, ki ustvarjajo cvetoče kotičke ob mestnih ulicah. Med njimi sta tudi Florian in Eli, ki s svojim delom dokazujeta, da lahko že majhne površine postanejo pomemben del mestne narave. Novost projekta je tudi možnost oddaje prijave prek spleta, kar dodatno spodbuja vključevanje novih prostovoljcev.
Drevesna greda je prostor okoli mestnega drevesa, kjer se razrašča njegov koreninski sistem. Čeprav imajo te površine pogosto zelo vsakdanje funkcije – na primer kot prostor za parkiranje koles ali celo kot pasje stranišče – njihov ekološki pomen pogosto ostaja spregledan.
Prav zato pobuda spodbuja njihovo ozelenjevanje. Urejene in zasajene drevesne grede niso le prijetne na pogled, temveč pomembno prispevajo k večji biotski raznovrstnosti, izboljšujejo mikroklimo in prinašajo košček narave v gosto pozidano urbano okolje. Hkrati prebivalce ozaveščajo o pomenu varovanja okolja ter jih spodbujajo k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju skupnega prostora.
