Se še spomnite uličnih košev za smeti v podobi kamnitih žab, ki so nekoč krasili posamezne lokacije po Ljubljani? Če se jih spomnite, najbrž v Ljubljani živite že vrsto desetletij – ali pa vas iz kakšnega razloga pot pogosto zanese mimo Osnovne šole Prule. Zakaj? Pred njenim vhodom namreč še danes stoji nekaj takšnih kamnitih žab, le da danes nimajo več svoje prvotne funkcije.
Predvsem starejši Ljubljančani se žab z izbuljenimi očmi in na stežaj razprtimi usti še spominjajo kot stiliziranih košev za smeti, ki so nekoč krasili ljubljanske parke, denimo Tivolsko promenado, in ulice v središču mesta. Po pričanjih Ljubljančanov so bile prvotne »mestne žabe« v celoti zelene barve in brez betonskega podstavka, poznejše pa z njim. Pred vhodom v osnovno šolo pa so danes kamnite žabe predvsem zanimiv in prepoznaven ulični dodatek ter svojevrsten opomnik na nekoč drugačno podobo Ljubljane.
Dodajmo še, da kamnitih žab ne gre zamenjevati s košem za smeti Žaba 2, ki ga je zasnoval arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Kot spominjajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), gre za koš, ki je v 70. letih postal del mestne akcije za ozaveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki.
Policija pred osnovno šolo
Kot kaže, pa bo pred prulsko šolo vsaj začasno manj znamenitih kamnitih skulptur. Danes dopoldne so lokacijo obiskali policisti in zabeležili neljub dogodek: kot je razvidno s fotografije, sta kar dve kamniti žabi razbiti končali na asfaltu. Ali je šlo za namerno uničevanje, ni znano. Glede na lokacijo in policijsko prisotnost okoli 10. ure dopoldne vandalizma ni mogoče izključiti. Velja dodati, da so kamnite žabe precej masivne in težke, zato jih, če smo nekoliko poetični, ne bi zlahka zvrnil niti močnejši piš vetra.
Prulska osnovna šola je bila sicer ena redkih lokacij, kjer je bilo te nekoč prepoznavne mestne okrasne elemente še mogoče videti. Kamnite žabe so namreč skozi leta postopoma izginjale z ljubljanskih ulic in javnih površin. Nekatere so končale na zasebnih vrtovih, druge so se občasno pojavile v ponudbi na bolšjih sejmih in drugih spletnih prodajnih mestih, za številnimi pa se je sled izgubila.
Zakaj? Nekje in nekoč je mestna oblast sprejela odločitev, da kamnite žabe niso več del enotne podobe ljubljanskih ulic. Danes je po Ljubljani mogoče videti različne posamezne koše za odpadke z uradnimi imeni, kot so »Koško«, »Miško« in »Historični«. O okusih se sicer ne razpravlja, a vseeno si drznemo zapisati, da se po domiselnosti in estetski dovršenosti nobeden od njih kamnitim žabam niti ne približa.
Beton je cenejši za vzdrževanje
Ne izginjajo pa iz javnih površin le kamnite žabe. Ljubljana je skozi leta izgubila tudi nekatere druge prepoznavne elemente. Med njimi so denimo Plečnikove klopi, sestavljene iz dveh betonskih podstavkov, ki nosita lesene tramove za sedalo in leseno okroglico za naslon.
V Ljubljani, ki se v promocijskih akcijah rada razglaša za zeleno prestolnico, je pri urejanju javnih površin v zadnjih letih mogoče opaziti več rešitev, pri katerih imajo pomembno vlogo beton, tlaki in drugi materiali z manj zahtevnim vzdrževanjem. Mestna oblast kot naročnik in plačnik storitev daje tako prednost rešitvam, ki zahtevajo manj vzdrževanja (oziroma denarja), kar je mogoče videti tudi pri urejanju Petkovškovega nabrežja in betonskih klopeh, ki so v razbeljenih poletnih mesecih praktično neuporabne. Starejši in tudi ne tako stari Ljubljančani se ob tem še spominjajo nekoliko drugačne podobe mesta – Ljubljane s precej več zelenih in cvetličnih zasaditev; od okrasnih korit in grmovnic do cvetja na javnih površinah. Tudi po parkih cvetlične zaplate niso bile izjema, temveč prej pravilo.
Dejstvo pa je, da zelene površine, cvetlična korita in zasajeno cvetje za razliko od »zabetoniranih« in praznih javnih površin zahtevajo nego in vzdrževanje. Zanimiv primer drugačnega pristopa je Križevniška ulica, kjer so stanovalci samoiniciativno začeli urejati ulico in jo spremenili v prijeten zeleni kotiček. Ta tudi med turisti velja za eno najbolj priljubljenih in obiskanih ulic.
Ljubljana se rada predstavlja kot lepo in urejeno mesto. Toda podobo mesta ne ustvarjajo le velike prenove, novi tlaki in reprezentativni trgi. Ustvarjajo jo tudi stvari, ki jih srečujemo vsak dan in jih zato morda niti ne opazimo več: klopi, cvetlična korita, koši za odpadke, svetila, drevesa in drugi drobni elementi mestnega prostora. Prav ti pogosto mestu dajo značaj in tudi zaradi njih lahko določeno ulico ali trg ohranimo v še posebej prijetnem spominu.
