Sedem tednov se je uspelo osumljenima grozovitega umora 76-letnega Laščana Petra Glušiča izmikati roki pravice, naposled so jima pot prekrižali nemški policisti v bližini meje z Nizozemsko in ju pridržali, saj so ugotovili, da je bil zanju razpisan evropski nalog za prijetje.
Skrivnostni umor, ki je v Laškem buril duhove vse od 25. julija in je dodobra zaposlil policiste in kar 20 kriminalistov, pri določenih ogledih so sodelovali tudi forenziki, ki so delali izključno pri tem primeru, je dobil delni epilog. Po več sto pregledanih posnetkih kamer in zbranih obvestilih jim je uspelo sestaviti sliko in priti na sled dvema, pri nas še neznanima storilcema. Umora na posebno surov in brutalen način, iz zavržnih in nizkotnih nagibov ter koristoljubja sta osumljena 31-letni hrvaški državljan in njegova 29-letna rojakinja.
Opazovala žrtev in hišo
Žrtev oziroma oškodovanca je pogrešila soproga, ki ne živi na istem naslovu. Ker se ji mož nekaj dni ni javil na telefon, je tistega poletnega dne želela preveriti, kaj je z njim, a je že ob vstopu v preddverje hiše ugotovila, da je vse razmetano. Prestrašila se je in poiskala pomoč na policijski postaji v Laškem. Skupaj so nato vstopili v hišo nasproti stavbe laške pivovarne in v spalnici našli 76-letnega pogrešanega moškega, ki je okrvavljen ležal ob postelji ter ni kazal znakov življenja. Policisti so takoj zaznali, da je šlo za nasilno smrt, zato so bili na kraj napoteni kriminalisti, ogled kraja dejanja pa je prevzel preiskovalni sodnik celjskega okrožnega sodišča, ki je odredil tudi sodno obdukcijo. Ta je nasilno smrt potrdila.
»Kriminalisti so v sodelovanju s policisti in z intenzivnim zbiranjem obvestil, pregledom širše okolice kraja kaznivega dejanja, zasegom in pregledom nadzornih kamer bližnje okolice, kamer na ulicah in železniški infrastrukturi ter trgovskih in nastanitvenih objektov ugotovili, da sta osumljena že 19. julija v večernem času dlje časa opazovala stanovanjsko hišo, nato pa samovoljno vstopila na dvorišče in v notranjost, pri čemer ju je zalotil oškodovanec. Glasno so se sprli, a ju je 76-letniku uspelo spoditi iz hiše. Že dan pozneje, 20. julija, sta se vrnila in v hišo vstopila na silo. Večkrat sta ga udarila v glavo, ga obvladala, zvezala in mučila, da bi od njega izterjala denar, na koncu pa ga na grozovit in brutalen način umorila. Takoj nato sta Laško zapustila,« je dogajanje opisal Aleš Slapnik, vodja kriminalistov na celjski policijski upravi. Dodal je, da oškodovanec ni v ničemer izstopal, živel je umirjeno, ni bil konflikten. »Žrtev sta si najverjetneje izbrala naključno, sta jo pa prej opazovala. V Laško sta prišla že v času prireditve Pivo in cvetje, teden dni, preden sta zagrešila umor,« je še razkril Slapnik.
Ko so ju identificirali, so z izmenjavo podatkov s tujimi varnostnimi organi ugotovili, da je bil 31-letni hrvaški državljan od leta 2010 na Hrvaškem obravnavan zaradi storitve 17 kaznivih dejanj velikih tatvin in vlomov v objekte, štirih drznih tatvin, dveh groženj, posilstva in protipravnega odvzema prostosti. Novembra 2017 je bil na Danskem prijet, tri leta pozneje pa pravnomočno obsojen zaradi 25 kaznivih dejanj nasilnih vdorov v stanovanja in stanovanjske hiše na območju več danskih regij. Način njegovih akcij je bil zelo podoben kot v primeru 76-letnega oškodovanca iz Laškega, le da se noben primer ni končal s smrtjo. So ga pa novembra lani z Danskega zato izgnali. Že aprila letos so ga zaradi tatvin v trgovinah in prometnih prekrškov obravnavali na jugu Švedske, medtem ko je bila 29-letna hrvaška državljanka obravnavana zaradi več premoženjskih deliktov.
Slovenija je ena najvarnejših v EU
Damjan Miklič, vodja oddelka za krvne in seksualne delikte na generalni policijski upravi, poudarja, da je Slovenija po številu umorov v svetovnem merilu, kot tudi v Evropi, ena najvarnejših držav. »To kažejo tudi globalne raziskave o umorih, ki jih opravlja urad Združenih narodov za droge in kriminal. Po številu umorov na 100.000 prebivalcev je Slovenija na osmem mestu, število ubojev in umorov pa že dlje časa upada. V 90. letih smo letno obravnavali tudi do 100 primerov ubojev in umorov, tako poskusov kot dokončanih dejanj, po letu 2000 je število upadlo na 60 do 80 primerov na leto, po letu 2007 pa na približno 40. Izstopata leti 2015, ko jih je bilo 49, in leto 2020, ko so jih obravnavali 47, leta 2019 pa jih je bilo le nekaj več kot 30. Povprečno jih je od leta 2007 med 30 in 40 na leto,« razkriva številke Miklič. In doda, da je v krogu družine vsako leto okoli 30 do 35 umorov, rahel porast so opazili le leta 2017, medtem ko je intimnopartnerskih umorov le okoli deset odstotkov na leto. Večina je preiskana, neraziskanih je v zadnjih 30 letih le za dober odstotek, a noben nerešen primer ne konča v predalu. K dobri preiskanosti pripomore hitra odzivnost policije, kar se je pokazalo tudi v primeru Laškega.
»Takoj ko operativno-komunikacijski center dobi obvestilo, da se je nekje pri nas zgodil umor, se začno izvajati nujni ukrepi. Policija najprej zavaruje kraj dejanja, nato kriminalisti in kriminalistični tehniki skrbno in natančno preiščejo vsak kotiček, da najdejo uporabne sledi ali predmete, ki so povezani s kaznivim dejanjem. Te nato v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju primerno obdelajo in opravijo primerjave, kriminalisti pa ves čas zavzeto in predano poizvedujejo, sprašujejo ter na vse možne načine iščejo storilce,« je razložil Miklič. Zanimivo je, da so v primeru Laškega policisti in kriminalisti ugotovili, da sta hrvaška državljana vstopala v trgovine, kjer sta se preoblekla v povsem nova oblačila, in odšla, nekaj neporavnanih računov je za njima ostalo tudi v več nastanitvenih objektih. Iz hiše oškodovanca v Laškem večje vsote denarja nista odnesla, odtujila sta le telefon in bančno kartico, s katere pa nista poskušala dvigniti denarja. Če bosta spoznana za kriva, jima grozi od 15 do 30 let zapora.
