Pogosto govorimo o tem, da so ženske zaposlene predvsem v poklicih, ki temeljijo na medčloveškem stiku ter so posledično varnejše pred avtomatizacijo in umetno inteligenco. Toda najnovejši statistični podatki in raziskave opozarjajo, da to morda ne drži povsem.
Najnovejša analiza kazalnikov izpostavljenosti avtomatizaciji in umetni inteligenci avstralske vladne agencije Jobs and Skills razkriva, da so tehnološkim pretresom najbolj izpostavljeni prav tisti sektorji, v katerih večino zaposlenih predstavljajo ženske.
Ekonomisti že dolgo opozarjajo, da orodja umetne inteligence najučinkoviteje nadomeščajo rutinska, ponavljajoča se opravila. Posledično imata administrativni in pisarniški sektor najvišjo oceno tveganja, kar zadeva prenos nalog na algoritme. Gre za panogo, v kateri več kot 70 odstotkov delovnih mest zasedajo ženske, kar sestavlja skoraj petino celotne ženske delovne sile.
Med 20 poklici, ki jih tehnološki napredek najbolj ogroža, prevladujejo ženske v kar 15 primerih. V petih med njimi delež žensk presega celo 80 odstotkov. Med najbolj izpostavljenimi profili so poslovni sekretarji, tajniki, receptorji, računovodje, kadrovski referenti ter bančni in pisarniški uslužbenci.
Med prvimi dvajsetimi ogroženimi poklici je zgolj eden, za katerega velja pretežno moški profil, in sicer finančni posrednik.
Varni pred stroji
Nasprotno pa med 20 poklici, ki so pred umetno inteligenco najvarnejši, v kar 17 primerih prevladujejo moški. Fizična dela, gradbeništvo, tehnične obrti še naprej zahtevajo človeško spretnost, prostorsko prilagajanje in presojo v nepredvidljivih okoliščinah, ki jih stroji za zdaj ne morejo ponoviti.
Statistika prostih delovnih mest v mnogih državah že kaže, da se razmere spreminjajo. V zadnjih treh letih se je število razpisov za avtomatizaciji izpostavljena dela v Avstraliji zmanjševalo bistveno hitreje kot povprečje na trgu. Junija letos je bilo tamkaj razpisanih za 22 odstotkov manj prostih mest za osebne asistente in računovodje kot v enakem obdobju lani, število oglasov za splošne pisarniške delavce pa je upadlo za devet odstotkov. Celotno povpraševanje na trgu dela se je v istem času zmanjšalo samo za 1,7 odstotka.
Bržkone so podobni trendi tudi v Evropi in v Sloveniji.
Hkrati povpraševanje po obrtniških profilih raste.
Analiza vpliva
Strokovnjaki zato opozarjajo, da morajo odločevalci pri oblikovanju tehnoloških in zaposlitvenih strategij nujno vpeljati analizo vpliva na spol. Brez tega tvegamo slepo pego, ki bi lahko poglobila strukturne neenakosti, ki so tako značilne za mnoge države.
Ključni izziv v prihodnjih letih bo pravočasno prepoznavanje prenosljivih veščin administrativnih delavk ter njihovo usmerjanje v nove, nastajajoče poklice, ki zahtevajo kritično presojo in empatijo – lastnosti, ki ostajajo v izključni domeni človeka, še ugotavljajo strokovnjaki.
