Predstavljajte si, da na dražbi kupite polovico sendviča. Ali pa pramen las. Ali prestižno straniščno školjko. Trg luksuznih dražb je poln presenečenj, včasih pa se meje med umetnostjo, zgodovino in čistim absurdom popolnoma izbrišejo. Medtem ko umetniška dela, dresi znanih športnikov, redki avtomobili, diamanti, ure in še marsikaj bolj kot ne razumljivo in pričakovano podirajo rekorde, se na istih dražbah pač prodajajo tudi predmeti, ki bi jih običajen človek najverjetneje vrgel v smeti. A za nekoga so pač tudi smeti lahko zaklad. Sploh če jih je tako ali drugače uporabljal kakšen oboževani zvezdnik. Ali pa so le bizarne do te mere, da posameznik pravzaprav plača prav visoko stopnjo bizarnosti.
V svetu zbirateljstva pač obstaja nepisano pravilo: vrednost predmeta ni nujno v njegovi uporabnosti, starosti ali lepoti. Včasih je vse, kar potrebuješ, dobra zgodba. In še bolje – dobro ime. Svet slavnih je namreč razvil povsem svoj trg, na katerem se za predmete, ki bi jih sicer označili za smeti, bijejo prave bitke. Vzemimo za primer Justina Timberlaka. Marca 2000 je pevec takrat še fantovske skupine NSYNC zajtrkoval na newyorški radijski postaji. A ni pojedel vsega in radijski voditelj se je odločil, da bo njegov napol pojedeni toast s sirom prodal na eBayu. Rezultat? Nekdo je ponudil več kot 1000 dolarjev, ki jih je radijska postaja nato podarila v dobrodelne namene. In podobnih zgodb je veliko …
Tudi smeti se prodajajo
Omenimo denimo legendarnega člana skupine The Beatles Johna Lennona. Ta je med letoma 1969 in 1971 živel na posestvu Tittenhurst Park v Berkshiru. Ko so ga prenavljali, je dal odstraniti staro straniščno školjko, enemu izmed gradbenikov, možakarju po imenu John Hancock, pa je dejal, naj jo vzame in uporabi za cvetlično korito. Hancock je školjko dejansko vzel in jo nato hranil v svoji domači lopi skoraj štirideset let, vse do svoje smrti. Ko je leta 2010 prišla na dražbo v Liverpoolu, so pričakovali, da bodo zanjo iztržili največ tisoč funtov, naposled pa se je prodala za skoraj deset tisoč funtov. »Mislim, da je to najbolj nenavaden predmet, kar smo jih kdaj imeli na dražbi,« je ob tem povedala organizatorka Anne-Marie Trace, sicer predstavnica trgovine s spominki skupine.
Elvis Presley in vse, kar je povezano z njim, je bil prav tako vselej hvaležen predmet zbirateljev s posebnim okusom. Leta 2002 so tako na dražbi prodali pramene Elvisovih las v velikosti žogice za bejzbol za neverjetnih 115.120 dolarjev. Lase je sicer zbiral njegov brivec Homer Gilleland, in to več let. Gilleland je namreč Elvisu strigel lase na turnejah, na filmskih snemanjih, na domu v Gracelandu … Pramene je vsakič zavil v brisačo in jih odnesel domov, poleg omenjene rekordne dražbe pa so kasneje manjši šop las prodali še za 72.500 dolarjev. A zakaj ravno lasje? Verjetno zato, ker so bile Elvisove frizure tako legendarne kot njegovo gibanje z boki – in zbiratelji so bili zanje pač pripravljeni plačati neverjetne zneske.
Med drugimi bizarnimi primeri omenimo še pevko Britney Spears, ki naj bi leta 2005 prodala domnevno uporabljen test nosečnosti za približno pet tisoč dolarjev, leto kasneje pa še kos žvečilnega gumija za štirinajst tisoč. Poškodovani iphone pevke Rihanne, ki ga je podpisala po tekmi košarkarske lige NBA leta 2014, so prodali za dobrih 66.000 dolarjev, igralec William Shatner pa je na dražbi prodal ledvični kamen, ki so mu ga odstranili med operacijo – za 25.000 dolarjev, ki jih je poklonil v dobrodelne namene.
In še svež, letošnji primer – kmalu po poroki Taylor Swift in Travisa Kelceja je newyorški umetnik Justin Gignac na spletu začel prodajati manjše in malo večje akrilne kocke, napolnjene s koščki smeti z ulice pred prizoriščem poroke. Manjše so se prodajale po 25 dolarjev, večje pa celo po 100 dolarjev. Da, očitno je tudi smeti mogoče zapakirati in prodati, če imajo pravo zgodbo.
Prodajajo se zgodbe
No, bizarne zadeve se prodajajo tudi, če nimajo neposredne povezave z različnimi zvezdniki. Bržčas najbolj znan primer sodobnega absurdnega nakupa na dražbi je delo italijanskega umetnika Maurizia Cattelana z naslovom Komediant – šlo je za povsem navadno banano, pritrjeno na steno s sivim lepilnim trakom. Ko se je leta 2019 pojavila na sejmu umetnosti v Miamiju, je povzročila pravo nevihto. Kritiki so se spraševali, ali gre za genialno kritiko potrošništva ali zgolj za šalo, ki je ušla izpod nadzora. A Cattelan je bil resen: »Zame Komediant ni bil šala, temveč iskren komentar in razmislek o tem, kaj cenimo.« Kakor koli, omenjenega leta je originalno banano odlepil, pojedel in dejal, da je bila odlična, uprizoritveni umetnik David Datuna.
Leta 2024 pa je šla, že dobro poznana, enaka »umetniška stvaritev« na dražbo, na kateri so zanjo iztržili, pozor, 6,24 milijona dolarjev! Kupec je bil kitajski kriptopodjetnik Justin Sun, ki je takoj napovedal tudi, da bo banano pojedel »kot del edinstvenega umetniškega doživetja«. A tu se zgodba še ne konča: Sun namreč na kasnejši tiskovni konferenci ob nekem dogodku v Hongkongu ni pojedel tiste konkretne banane, ki je do takrat seveda že zdavnaj zgnila. Z omenjenimi milijoni je namreč kupil tudi potrdilo o pristnosti, zavitek lepilnega traku in navodila, kako naj banano pritrdi na steno. In katero koli že banano je nato kasneje dejansko pojedel, je zanjo dejal, da je imela precej boljši okus kot navadna banana.
Taisti umetnik, Maurizio Cattelan, je sicer ustvaril še nekaj čudaškega – popolnoma zlato straniščno školjko z naslovom Amerika, ki so jo leta 2016 najprej postavili na ogled v slavnem newyorškem muzeju Guggenheim. Tri leta kasneje so jo ukradli iz palače Blenheim v Angliji, a Cattelan je »na srečo« izdelal tri školjke. In ena izmed preživelih dveh se je novembra lani pojavila na dražbi, na kateri je dosegla končno ceno kar 12,1 milijona dolarjev. Kupila jo je znamenita organizacija Ripley's Believe It or Not, ki je na instagramu objavila, da je »navdušena« ob nakupu, in to ravno na svetovni dan stranišč, ki ga priznavajo tudi Združeni narodi.
Vse omenjeno in še marsikaj drugega dokazuje, kakšno vrednost pravzaprav dosežejo zgodbe za naštetimi predmeti, ki sami po sebi niso vredni nič. Poseben primer bi lahko bili tudi recimo zgolj predmeti s potopljene ladje Titanik. O njih pa kdaj drugič.
