Zamislite si tiktakanje ure. Vsakih nekaj ur, neizprosno in v tišini, v Sloveniji ugasne eno življenje zaradi bolezni srca in ožilja. Naša država namreč vsak dan izgubi kar 21 ljudi zaradi teh obolenj, še ena dodatna oseba pa umre prezgodaj, pred dopolnjenim 65. letom starosti. To niso zgolj suhoparne statistične številke na papirju, temveč so opozorilo na epidemijo, ki se dogaja pred našimi očmi. Svetovni dan srca, ki ga v koledarju zaznamujemo 29. septembra, nas opominja, da zdravje našega srca nikakor ni samoumevno. Srce nam omogoča vsak trenutek življenja, zato si zasluži našo pozornost in skrb.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v mednarodni kampanji pod okriljem Svetovne zveze za srce (World Heart Federation) sodeluje že sedemindvajsetič, njen cilj pa je jasen: ljudi spodbuditi, da prisluhnejo svojemu telesu in prepoznajo tveganja, še preden nastopi bolezen. Da je alarm utemeljen, s statistiko ponazori primarij Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. Bolezni srca in ožilja so namreč v Sloveniji še vedno daleč najpogostejši vzrok smrti; po zadnjih dostopnih podatkih iz leta 2024 so predstavljale 36 odstotkov vseh smrti v državi, pri ženskah pa kar 42 odstotkov. Ob tem so bolezni obtočil razlog za več kot 36.000 hospitalizacij na leto, zaradi njih pa je vsak dan bolniško odsotnih več kot 2000 zaposlenih. Zdravila za tovrstne bolezni zajemajo kar četrtino vseh izdanih receptov, kar po besedah primarija Cevca ni le zdravstveni problem, temveč širok družbeni in ekonomski izziv, ki se dotika vsake slovenske družine, delovnega mesta in celotnega zdravstvenega sistema.
Vsakodnevne odločitve
V luči teh obremenjujočih podatkov postaja ključna osebna odgovornost za lastno zdravje, pri čemer pa primarij Cevc ostro opozarja, da odgovornost ne sme biti enačena s krivdo. Človek ni kriv, ker je zbolel. Odgovornost pomeni preprosto to, da vsak posameznik izkoristi dane možnosti za ohranjanje zdravja in zmanjšanje tveganj za bolezen, zdravstveni sistem pa mu pri tem stoji ob strani in pomaga. Za srce lahko ogromno naredimo z vsakodnevnimi odločitvami, ki vključujejo zdravo prehrano, redno gibanje, opustitev kajenja, skrb za primerno telesno težo, dobro spanje in obvladovanje stresa. Odgovornost pa pomeni tudi to, da svoje zdravje aktivno spremljamo in poznamo lastne dejavnike tveganja. Poznati bi morali svoj krvni tlak, holesterol, krvni sladkor, telesno težo in obseg pasu.
Pri preventivi pogosto pozabljamo na ledvice, ki delujejo kot bistven filter našega telesa. Te čistijo kri, odstranjujejo odpadne snovi in hkrati sodelujejo pri uravnavanju krvnega tlaka ter ravnovesja tekočin. Kot opozarja stroka, sta srce in ledvice tesno povezana organa; če peša delovanje ledvic, je posledično bolj ogroženo tudi srce in seveda obratno. Ledvična bolezen se posebno pogosto pojavi pri ljudeh z zvišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in pri tistih, ki trpijo za srčnim popuščanjem. Njena največja nevarnost je, da nas, podobno kot povišan holesterol ali tlak, dolgo sploh ne opozarja nase z bolečinami ali drugimi težavami. Bistveno je, da jo pravočasno aktivno iščemo s preprostimi preiskavami krvi in urina, saj nove evropske smernice zaradi tesne povezanosti obeh organov posebej poudarjajo zgodnje odkrivanje ledvične okvare. Ne smemo čakati, da nas na tiho bolezen opozori šele usoden srčni infarkt, možganska kap ali napredovala ledvična bolezen.
Pomemben dejavnik pri srčno-žilnih boleznih je debelost, ki je po besedah primarija Cevca ne smemo več razumeti zgolj kot znak pomanjkanja volje. Gre za resno kronično bolezen, ki drastično povečuje tveganje za nastanek sladkorne bolezni, zvišan krvni tlak in srčno-žilna obolenja. Čeprav ostajata zdrava prehrana in telesna aktivnost osnova obravnave, to pri klinično pomembni debelosti za številne paciente preprosto ni dovolj. Na voljo so sodobna učinkovita zdravila (med drugim tista, ki delujejo prek sistema GLP-1), ki lahko pomagajo zmanjšati in predvsem dolgoročno obvladovati telesno težo. Kot meni primarij Cevc, bi morali v Sloveniji bolnikom z jasno medicinsko indikacijo in dokazano koristjo omogočiti dostop do tovrstnega zdravljenja v breme zdravstvenega zavarovanja. Opozarja namreč, da ne govorimo o izgubi nekaj kilogramov zaradi lepšega videza, pač pa o nujnem zdravljenju kronične bolezni in preprečevanju njenih resnih posledic.
Skrb zase je zahteva
Da gre za kompleksen in večplasten javnozdravstveni izziv, pritrjuje tudi prof. dr. Borut Jug, specialist kardiologije na kliničnem oddelku za žilne bolezni UKC Ljubljana. Bolezni srca in ožilja v evropskih državah ostajajo pereč problem, na kar se neposredno odziva načrt EU za srčno-žilno zdravje z nazivom »Varna srca«. Načrt poziva vse države, da do leta 2027 sprejmejo nacionalni program za obvladovanje teh bolezni, strokovna izhodišča za Slovenijo pa so že pripravljena in oddana na pristojno ministrstvo. Ključna je vzpostavitev celovitega pristopa od preprečevanja, zgodnjega odkrivanja in zdravljenja vse do rehabilitacije. Zaradi staranja prebivalstva in uspešnejšega zdravljenja akutnih bolezni namreč vedno več ljudi dolgo živi s srčno-žilno boleznijo, pri tem pa ti posamezniki nujno potrebujejo strukturirano podporo programov kardiološke rehabilitacije pri vračanju v kakovostno življenje.
Vse našteto pa zahteva korenito spremembo miselnosti. Dr. Vesna Radonjić Miholič, specialistka klinične psihologije, opozarja, da je skrb za zdravje vrednota, ki jo je treba nenehno negovati, saj se pri običajnih aktivnostih v življenju nenehno gibljemo nekje na lestvici med tveganjem in varnostjo. Naš odnos do lastnega telesa pogosto izvira iz kulture in družine. Še nedolgo tega je namreč v našem okolju prevladovalo prepričanje, da se je treba žrtvovati za druge, trdo delati in lastne potrebe ter tiha opozorila telesa potisniti na stran z miselnostjo: najprej obveznosti, šele nato tisto, kar želiš. Šport, hobiji, zdrav počitek, okrepčilen spanec in čuječnost pri opazovanju lastnega telesa šele postopoma pridobivajo zaslužen pomen in vstopajo v kulturo vsakdanjega življenja.
Življenje postaja vse bolj vredno, zato skrb zase ni več le osebna vrednota, ampak po besedah dr. Radonjić-Miholičeve skorajda zahteva sodobne družbe. Pri razvijanju odnosa do zdravja pa so mediji in društva bolnikov neprecenljivi. Čeprav mediji ponujajo poljudno posredovanje preverjenih mnenj, se pojavlja nevarnost prodora nepreverjenih informacij o čudežnih zdravilih in terapijah, ki ustvarjajo zmedo in dvom o uradni medicini. K nezaupanju prispevajo tudi prepiri v zdravstvu in kritiziranje sistema s strani politike, kar uničuje zaupanje pacientov. Nasprotno pa so prav društva bolnikov tista, ki spodbujajo zdravo življenje, preprečujejo osamljenost v bolezni ter dokazujejo enkratnost in dragocenost življenja.
Leta zdravega življenja se ne začnejo takrat, ko v roke dobimo recept za zdravljenje bolezni, ampak z njenim doslednim preprečevanjem. Ne čakajmo na prvi boleči udarec, ampak prepoznajmo svoja tveganja in ukrepajmo takoj. Ker zares vsak utrip šteje. N
