Ko se temperature na termometrih povzpnejo visoko nad trideset stopinj Celzija in sonce neusmiljeno pripeka, nas instinktivno vleče k vodi. Poletni dopust ob morju, jezeru ali reki je za mnoge vrhunec leta, čas, ko se ura upočasni in stres vsakdana vsaj za nekaj časa zbledi. A ko se po vročem pesku ali ostrih skalah sprehodimo do obale in se potopimo v osvežujočo modrino, se v našem telesu sproži presenetljiv niz izjemno pozitivnih fizioloških in psiholoških procesov. Plavanje ni zgolj rekreacija ali način preganjanja poletnega dolgčasa, pač pa je ena najbolj celostnih, starodavnih in telesu prijaznih oblik gibanja, kar jih poznamo.
Človeško telo je v vodi podvrženo zakonom vzgona, kar pomeni, da ob potopitvi do vratu izgubimo kar do devetdeset odstotkov svoje teže. Ta navidezna breztežnost omogoča našim sklepom, hrbtenici in vezivnim tkivom, da si po dolgih mesecih sedenja pred zasloni, nepravilne drže in vsakodnevnih obremenitev končno oddahnejo. Z vsakim plavalnim zamahom premagujemo upor vode, ki je odvisno od hitrosti gibanja tudi do osemstokrat gostejša od zraka. S tem celostno krepimo mišice celotnega telesa, izboljšujemo gibljivost in pospešujemo krvni obtok, ne da bi pri tem tvegali poškodbe ali obrabo zaradi nenadnih in trdih udarcev ob podlago, ki so tako zelo značilni za tek ali različne športe z žogo.
Vendar pa zdravilni učinki niso omejeni zgolj na čisto biomehaniko človeškega gibanja. Ko klorirane bazene zamenjamo za naravno vodno kuliso, še zlasti za prostrano morsko obalo, vstopimo v največji in najstarejši laboratorij narave. Tam se v popolni harmoniji prepletajo kemija, fizika in psihologija, ki skupaj ustvarijo naravni eliksir za zdravje, pomlajevanje in dolgoživost. Plavanje v morju je namreč izkušnja, ki nahrani tako fizično telo kot tudi globoko umiri naš pogosto preobremenjen živčni sistem.
Terapija iz globin in prerojena koža
Uporaba morske vode v zdravstvene namene, strokovno znana kot talasoterapija (iz grške besede thalassa, kar pomeni morje), ni moderna modna muha. Njene korenine segajo v čas starih Grkov in Rimljanov, ki so redno obiskovali obmorske kraje za zdravljenje najrazličnejših obolenj. Morska voda je po svoji kemični sestavi namreč presenetljivo podobna človeški krvni plazmi. V njej se skriva neverjetno bogastvo več kot dvainosemdesetih vitalnih elementov v sledovih ter ključnih mineralov, med katerimi izstopajo magnezij, kalcij, kalij, natrij, jod in sulfati.
Ko plavamo v morju, naša koža – ki je naš največji in neverjetno prepusten organ – deluje kot spužva. Ta proces omogoča absorpcijo nujno potrebnih mineralov neposredno v krvni obtok. Še posebej blagodejen je magnezij, ki je znan po tem, da naravno sprošča mišično napetost, blaži krče in zmanjšuje raven stresnega hormona kortizola. Prav zato se po dolgem plavanju v morju pogosto počutimo tako prijetno utrujene in hkrati globoko umirjene. Jod, ki ga vdihavamo ob razpršenih morskih valovih, pa stimulira delovanje ščitnice in s tem uravnava naš metabolizem.
Zelo specifično in izjemno zdravilno je tudi delovanje morske vode na kožo. Morska sol deluje kot blag, a izjemno učinkovit naravni piling, ki zmehča in odstrani odmrle celice povrhnjice, s čimer pospešuje njeno regeneracijo. Zaradi visoke vsebnosti soli in antiseptičnih lastnosti morska voda naravno dezinficira manjše rane in praske ter pospešuje njihovo celjenje. Za posameznike, ki se spopadajo s kroničnimi dermatološkimi težavami, kot so luskavica (psoriaza), atopijski dermatitis, razni ekcemi ali celo trdovratne akne, je redno kopanje v morju pogosto učinkovitejše kot marsikatera draga farmacevtska krema. Žveplo in sol v vodi namreč zavirata vnetne procese, sušita akne in umirjata razdraženo tkivo.
Ne smemo zanemariti niti vpliva temperature. Zmerno hladna morska voda deluje kot oblika blage krioterapije. Ob stiku s hladno vodo se žile na periferiji telesa skrčijo, srčni utrip se pospeši, kri pa se preusmeri proti vitalnim organom. Ko pridemo iz vode in se ogrejemo, se žile ponovno razširijo, kar ustvari močan učinek črpanja, ki pospeši razstrupljanje telesa in drastično spodbudi delovanje limfnega sistema ter okrepi naš imunski odziv.
Poleg fizičnih učinkov ima opazovanje morja in poslušanje ritmičnega bučanja valov dokazan vpliv na možgane. Znanstveniki ta pojav imenujejo »stanje modrega uma«. Gre za blago meditativno stanje, ki ga sproži bližina vode. V tem stanju se zmanjša aktivnost v delih možganov, ki so povezani s stresom in tesnobo, hkrati pa se poveča sproščanje endorfinov, hormonov sreče in ugodja.
Pravilna tehnika in varna osvežitev
Čeprav je vsako gibanje v vodi koristno, pa se zdravstveni učinki razlikujejo glede na to, kakšen plavalni slog uberemo. Če se vprašamo, kakšno plavanje je za telo dejansko najboljše, je odgovor preprost: tisto, ki ga izvajamo tehnično pravilno in uravnoteženo.
V slovenskem prostoru in tudi širše je daleč najbolj priljubljen slog prsno plavanje. Žal pa ga večina rekreativcev izvaja popolnoma napačno, v obliki tako imenovane žabice z glavo visoko nad vodo. Takšno plavanje je z vidika biomehanike izjemno škodljivo, saj povzroča nenaravno in hudo prekomerno ukrivljenost vratne in ledvene hrbtenice. Dolgotrajno plavanje na tak način lahko vodi v resne bolečine v vratu, ukleščenje živcev in glavobole. Pravilno prsno plavanje zahteva, da ob vsakem izteku rok glavo potopimo v vodo ter ob tem izdihnemo, s čimer ohranjamo hrbtenico v naravni in ravni legi.
Za tiste, ki želijo kar največji učinek na kardiovaskularni sistem in porabo kalorij, je idealen prosti slog oziroma kravl. Kravl zagotavlja kontinuirano gibanje z visokim srčnim utripom, odlično krepi mišice ramenskega obroča, prsnega koša in trupa ter nas uči pravilne ritmične tehnike dihanja. Za ljudi, ki že imajo težave s hrbtenico ali slabo držo, pa strokovnjaki najpogosteje priporočajo hrbtno plavanje. Pri hrbtnem slogu se prsni koš naravno odpre, hrbtenica se zravna, krepijo pa se mišice vzdolž celega hrbta, kar je popoln protistrup za zgrbljeno držo ob računalniku.
Da bo skok v morje resnično prinesel le zdravje in veselje, pa moramo nujno upoštevati določena varnostna pravila, na katera v poletni evforiji hitro pozabimo: nikoli ne skačite v hladno vodo pregreti. Nenadna sprememba temperature (hidrokucija) lahko sproži refleksni krč dihalnih poti, motnje srčnega ritma ali v skrajnem primeru celo srčni zastoj tudi pri popolnoma zdravih ljudeh. V vodo vstopajte postopoma in si najprej zmočite zapestja, tilnik in prsni koš.
