Mikroplastika je danes povsod; najdemo jo v najglobljih oceanih, v prsti, v hrani, ki jo jemo, in v vodi, ki jo pijemo iz plastenk. Do nedavnega so se znanstveniki in zdravniki predvsem spraševali, ali ti nevidni delci, ko enkrat vstopijo v naš krvni obtok, zgolj neškodljivo potujejo po telesu ali pa mu povzročajo resno, oprijemljivo škodo. Dvomov zdaj ni več. Zgodovinska študija je namreč potrdila naše najhujše strahove in dokazala, da se mikroplastika nalaga neposredno v naših krvnih žilah, kjer drastično povečuje nevarnost za smrtonosne srčno-žilne dogodke.
Plastika v samem središču zamašenih žil
Kot je obširno poročal britanski časopis The Guardian, izsledki pa so bili objavljeni v vplivni medicinski reviji New England Journal of Medicine (NEJM), so za prelomni dokaz zaslužni italijanski raziskovalci. Izvedli so poglobljeno in natančno študijo, v katero je bilo vključenih več kot dvesto bolnikov, ki so potrebovali operacijo zaradi nevarno zamašenih vratnih žil oziroma karotidnih arterij. Med rutinsko operacijo so žilni kirurgi pacientom uspešno odstranili nevarne maščobne obloge ali plake, raziskovalna ekipa pa je te odstranjene vzorce nato podrobno analizirala pod najsodobnejšimi elektronskimi mikroskopi.
Rezultati so dobesedno šokirali medicinsko stroko. Pri več kot polovici operiranih pacientov so v samem središču tkiva, ki je mašilo njihove žile, našli nazobčane mikroskopske in nanoskopske delce plastike. Natančnejša kemična analiza je pokazala, da je šlo v veliki večini za polietilen, torej za vrsto plastike, ki se po vsem svetu najpogosteje uporablja za izdelavo plastenk za vodo, nakupovalnih vrečk in prozorne folije za zavijanje hrane. Pri nekaterih pacientih so našli tudi sledi polivinilklorida (PVC).
Zastrašujoče 4,5-krat večje tveganje za kap in infarkt
Znanstvenike je najbolj zanimalo, kako ti delci vplivajo na prihodnost pacientov. Zdravstvenemu stanju operiranih oseb so zato skrbno sledili še slaba tri leta in prišli do najbolj zastrašujočega odkritja v celotni raziskavi: pacienti, pri katerih so v žilnih oblogah dejansko odkrili delce mikro- in nanoplastike, so imeli kar 4,5-krat večje tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali celo prezgodnjo smrt v primerjavi s pacienti, katerih žile so bile povsem brez plastičnih delcev.
Vodja te prelomne raziskave, dr. Raffaele Marfella z Univerze v Kampaniji Luigi Vanvitelli v Neaplju, je ob objavi rezultatov pojasnil, zakaj je plastika v telesu tako smrtonosna. Ti mikroskopski tuji delci v našem ožilju niso pasivni. Mikroplastika namreč v žilah deluje kot tujek, ki neprestano praska in draži okoliško tkivo ter s tem povzroča huda, kronična lokalna vnetja. To vnetje pa povzroči, da postanejo maščobne obloge v žilah izjemno krhke in nestabilne, zaradi česar se lahko veliko hitreje odtrgajo in po krvi odpotujejo neposredno proti srcu ali možganom, kjer nato povzročijo usoden strdek.
Alarm za celotno človeštvo
Dr. Marfella je ob tem poudaril, da bi morali ti izsledki služiti kot izjemno močan alarm za celotno človeštvo. Študija neposredno in brez kančka dvoma dokazuje, da naša globalna odvisnost od cene in priročne plastične embalaže ne uničuje več samo naravnega okolja in oceanov, temveč dobesedno maši in uničuje naša lastna telesa.
Ugotovitve italijanskih znanstvenikov so dokončen dokaz, da mikroplastika predstavlja eno največjih, a hkrati najbolj spregledanih zdravstvenih groženj sodobnega časa. Medtem ko so kardiologi do zdaj paciente opozarjali predvsem na nevarnosti kajenja, pomanjkanja gibanja, stresa in nezdrave prehrane, postaja vse bolj jasno, da bo morala medicina v prihodnje kot zelo resen dejavnik tveganja upoštevati tudi našo vsakodnevno izpostavljenost plastiki. Zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo, izogibanje pogrevanju hrane v plastičnih posodah in pitje vode iz steklenic tako ni več le ekološko ozaveščena izbira, temveč postaja dobesedno nujen korak za ohranjanje lastnega zdravja.
