Združene države Amerike pretresa razprava o protokolu in ustavnosti smrtne kazni. Razlog je neverjetni dogodek v zvezni državi Tennessee, kjer je 50-letna obsojenka Christa Pike preživela poskus usmrtitve z dvema smrtonosnima injekcijama. In medtem ko so tehnični zapleti pri izvajanju najvišje kazni v sodobni ameriški zgodovini razmeroma pogosti,  je preživetje obsojenca izjemno redek pojav. Toda ameriško pravosodje se je s podobno zgodbo soočilo že pred desetletji, poročajo mediji.

Pred 80 leti, v času globoke rasne segregacije na ameriškem jugu, se je 3. maja 1946 je na električnem stolu v zvezni državi Louisiana znašel 17-letni temnopolti mladenič Willie Francis. Zaradi hude malomarnosti električni sunki niso bili smrtonosni. Kasneje se je izkazalo, da je očitno opit paznik napačno priključil in nastavil usmrtitveno napravo. Priče tistega časa pa so poročale o grozljivih prizorih in krikih izpod usmrtitvene kape, v katerih je najstnik obupano prosil za zrak. Usmrtitev so prekinili.

Spodletela usmrtitev leta 1946 je sprožila eno najpomembnejših pravnih bitk 20. stoletja glede smrtne kazni v ZDA. Francisov novi odvetnik Bertrand DeBlanc je primer pripeljal vse do vrhovnega sodišča ZDA.

Zgodovinsko ozadje njegove obsodbe še danes velja za primer sistemskih pomanjkljivosti kazenskega prava tistega časa. Najstnik, ki je bil  zaposlen pri lokalnem lekarnarju, je bil obtožen njegovega umora. Aretirali so ga šele devet mesecev po zločinu, in sicer zaradi povsem nepovezanega suma preprodaje mamil. Ko so pri njem našli osebni dokument umorjenega lekarnarja, je postopek prešel v obtožbo za umor.

Sodni proces je bil poln nepravilnosti. Čeprav se je Francis sprva izrekel za krivega, je kasneje pred sodiščem trdil, da je v resnici nedolžen. Njegova obramba po uradni dolžnosti je bila pasivna. Odvetniki niso poklicali niti ene same priče in niso podali sklepne besede v njegov zagovor.

Da bi bila mera polna, so tik pred začetkom sojenja izginili ključni dokazi. Smrtno obsodbo je na koncu izrekla izključno belopolta porota.

Willie Francis leta 1946 / Foto: Wikipedia

Willie Francis leta 1946 / Foto: Wikipedia

Spodletela usmrtitev leta 1946 je sprožila eno najpomembnejših pravnih bitk 20. stoletja glede smrtne kazni v ZDA. Francisov novi odvetnik Bertrand DeBlanc je primer pripeljal vse do vrhovnega sodišča ZDA. Njegova argumentacija je temeljila na ameriški ustavi. Trdil je, da bi bil drugi poskus usmrtitve huda kršitev prepovedi »krutega in nenavadnega kaznovanja« ter kršitev načela, ki prepoveduje dvojno kaznovanje za isto dejanje (v angleščini pravijo temu »double jeopardy«).

Vrhovno sodišče je po dolgi presoji DeBlancovo pritožbo zavrnilo, s čimer je državi dalo zeleno luč za dokončanje kazni. Dobro leto po prvem poskusu, 9. maja 1947, so Willieja Francisa v drugem poskusu uspešno usmrtili na električnem stolu v mestu St. Martinville.

Ta zgodovinski presedan danes spet omenjajo ob primeru Christe Pike. Medtem ko njeni odvetniki pripravljajo pritožbo na vrhovno sodišče, se ameriška javnost in pravna stroka sprašujeta, ali standardi iz leta 1947 še vedno veljajo za sodobno razumevanje človekovih pravic in državne odgovornosti pri izvajanju smrtne kazni.

Priporočamo